V Sloveniji opažajo pomembne razlike v predpisovanju antibiotikov na recept med statističnimi regijami. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da je v vzhodnih regijah predpisanih več antibiotikov kot v zahodnih regijah. Največ antibiotikov na recept sicer predpišejo starejšim od 85 let. Čeprav je mikrobna odpornost v Sloveniji trenutno razmeroma nizka, strokovnjaki opozarjajo na njeno postopno naraščanje. Tudi majhen porast odpornosti lahko nakazuje širše spremembe v populaciji bakterij in zahteva stalno pozornost.
Pretirano predpisovanje
Glavni razlog za to naraščajočo težavo je neustrezna uporaba antibiotikov. Naraščajoča poraba protimikrobnih zdravil pri ljudeh, ki jo poganjata pretirano predpisovanje in napačna uporaba, je eden izmed dejavnikov, ki prispeva k pospeševanju odpornosti mikrobov. V zadnjih letih po pandemiji covida-19 se je poraba protimikrobnih zdravil v večini povečala.
Vsak od nas lahko pomaga pri ohranjanju učinkovitosti antibiotikov. Ključno je, da pri jemanju antibiotikov upoštevamo navodila zdravnika ter jih jemljemo le, kadar je treba, v pravih odmerkih, ob pravem času in dovolj dolgo. Antibiotikov ne smemo shranjevati za poznejšo uporabo ali jih deliti z drugimi. Prav tako jih ne smemo zahtevati, če jih zdravnik ne predpiše, saj pri virusnih okužbah, kot so prehlad, gripa ali covid-19, ne pomagajo. K preprečevanju okužb prispevamo tudi s skrbjo za higieno rok, kašlja in kihanja, z zdravim načinom življenja ter cepljenjem, ki zmanjšuje tveganje okužb. Z odgovorno uporabo antibiotikov lahko vsi skupaj prispevamo k temu, da bodo ta življenjsko pomembna zdravila ostala učinkovita tudi za prihodnje generacije.
Razvoj in širjenje odpornih mikroorganizmov vodita do tega, da je okužbe težko ali nemogoče zdraviti, kar poveča tveganje zapletov in smrti ter viša stroške zdravljenja. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je mikrobno odpornost uvrstila na seznam desetih največjih groženj globalnemu javnemu zdravju. Ob širjenju odpornih mikroorganizmov bi lahko izgubili možnost zdravljenja že običajnih bakterijskih okužb, kot je angina ali vnetje srednjega ušesa, močno pa bi bila ogrožena tudi sodobna medicina, na primer zdravljenje bolnikov po operacijah, presaditvah, v enotah intenzivne terapije in tistih z oslabljenim imunskim sistemom.
Teden ozaveščanja o mikrobni odpornosti
Mikrobna odpornost (AMR) nastane, ko bakterije, virusi, glive in paraziti ne reagirajo več na protimikrobna zdravila. Zaradi te odpornosti nekateri antibiotiki in druga protimikrobna zdravila postanejo neučinkoviti in ne morejo več uničiti ali preprečiti rasti mikroorganizmov. Zaradi te pereče problematike v tednu med 18. in 24. novembrom zaznamujemo svetovni teden ozaveščanja o mikrobni odpornosti (WAAW 2025). Letošnje geslo »Ukrepajmo zdaj: zaščitimo našo sedanjost, zavarujmo našo prihodnost« poudarja nujnost preudarne uporabe teh zdravil. Antibiotiki so namreč zdravila, ki zdravijo in preprečujejo bakterijske okužbe pri ljudeh, živalih in rastlinah, delujejo pa tako, da bakterije uničijo ali preprečujejo njihovo rast. Ključno je vedeti, da antibiotiki učinkujejo le na bakterije, ne pa tudi na viruse, glive in parazite.
Za učinkovito zajezitev te grožnje je nujen celosten pristop, ki poudarja, da so zdravje ljudi, domačih in divjih živali, rastlin ter okolja med seboj tesno povezani. Le z integriranim spremljanjem in krepitvijo preprečevanja okužb tako v humani medicini kot na področju veterine in okolja lahko ohranimo zmožnost zdravljenja okužb, ki jih danes še lahko pozdravimo.
