Nadpovprečno toplo vreme v preteklih mesecih je pošteno zmedlo naravo, strokovnjaki za okolje in zdravje pa opozarjajo, da so posledice za alergike letos še posebej hude. Ker smo v začetku aprila, so okoljski podatki o kakovosti zraka neposredno povezani z zdravjem prebivalstva. Spremenjeni klimatski pogoji so povzročili tako imenovano eksplozivno oziroma zelo intenzivno cvetenje. Cvetni prah se v zrak sprošča v bistveno višjih koncentracijah in pogosto sočasno pri več rastlinskih vrstah, kar tistim, ki trpijo za senenim nahodom, povzroča izjemne preglavice in hude simptome.
Kakšno je trenutno stanje?
Podatki Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) in Agencije RS za okolje (Arso) kažejo, da smo trenutno na vrhuncu ene najbolj obremenjujočih pelodnih sezon v nižinah, kjer v teh dneh poteka glavna sezona cvetenja breze, ki velja za enega najhujših alergenov. Obremenitev zraka je visoka, dodatno pa dihala draži še cvetni prah gabra, ki spada v isto družino in povzroča navzkrižne reakcije. V zraku je prisoten tudi jesen, začenjata pa se še sezoni hrasta in bukve. V urbanih središčih velike težave povzroča platana.
Na Primorskem je situacija nekoliko drugačna. Lokalnega vira breze je tam malo (cvetni prah tja večinoma zanese veter s celine), je pa zato zelo visoka obremenitev z belim in črnim gabrom ter cipresovkami. Po celotni državi že opažajo prva zrna cvetnega prahu trav, a je tveganje za alergike za zdaj še relativno nizko, pričakujejo pa lahko strm porast v prihodnjih tednih.
Kaj pravijo zdravniki in farmacevti?
Zdravniki in farmacevti letos opažajo povečan obisk v ambulantah in lekarnah že vse od pozne zime. Opozarjajo na pomemben pojav tako imenovanih navzkrižnih alergij, na katerega mnogi pozabijo. Pri bolnikih, ki so preobčutljivi za cvetni prah breze, pogosto opažajo navzkrižne reakcije s cvetnim prahom sorodnih bukovk – torej jelše, leske, gabra, hrasta in bukve. Ta sezona je zato zanje dolga in izčrpavajoča. Zelo pogosto se ob visoki obremenitvi z brezo pojavijo tudi alergijske reakcije ob uživanju določene surove hrane, na primer jabolk, korenja, lešnikov ali breskev – gre za tako imenovani oralni alergijski sindrom, opozarjajo alergologi.
Strokovnjaki farmacevtske stroke dodajajo, da je ključ do uspešnega obvladovanja alergij pravočasnost. Z jemanjem antihistaminikov in uporabo lokalnih kortikosteroidnih pršil za nos ne smemo čakati, da se simptomi razvijejo do nevzdržnosti, temveč jih je smiselno začeti uporabljati že ob prvih znakih ali celo preventivno, ko vemo, da bo obremenitev v zraku visoka.
Kako se zaščititi?
Čeprav se cvetnemu prahu ni mogoče popolnoma izogniti, lahko z upoštevanjem preventivnih ukrepov močno zmanjšate izpostavljenost.
Spremljajte napovedi: redno preverjajte bioprognozo (Arso, NLZOH) in prilagodite aktivnosti na prostem.
Pametno zračenje: stanovanje zračite le zgodaj zjutraj, pozno zvečer ali neposredno po dežju, ko je zrak opran. Izogibajte se zračenju sredi dneva in v suhem, vetrovnem vremenu.
Higiena po prihodu domov: cvetni prah se rad prime na lase in oblačila. Zunanjih oblačil ne slačite v spalnici, pred spanjem pa si umijte lase in se oprhajte.
Pranje perila: v času visokih obremenitev perila ne sušite zunaj, saj bo postalo "past" za cvetni prah.
Zaščita zunaj: nosite sončna očala (tudi takšna, ki se tesneje prilegajo obrazu), da zaščitite sluznico oči pred neposrednim stikom z alergeni. Uporaba HEPA-filtrov v avtomobilu in domačih čistilnikih zraka prav tako dela čudeže.
Kdaj poiskati zdravniško pomoč?
Večino blagih do zmernih simptomov alergijskega rinitisa (kihanje, smrkanje, srbenje oči, zamašen nos) je mogoče uspešno blažiti z zdravili brez recepta v lekarni. Vseeno pa je obisk zdravnika nujen, če zdravila brez recepta ne pomagajo ali imajo nesprejemljive stranske učinke, kot je na primer huda zaspanost. K zdravniku je treba tudi tedaj, ko alergija močno vpliva na kakovost življenja, moti vaš spanec ali zmanjšuje delovno storilnost in zbranost. Če poleg nahoda opazite še oteženo dihanje, tiščanje v prsnem košu, piskajoče dihanje (kratka sapa) ali dražeč, suh kašelj – še posebej ponoči ali ob telesnem naporu – je obvezen pregled pri zdravniku. Nezdravljen alergijski rinitis se namreč lahko sčasoma razvije v alergijsko astmo.
Alergije so postale davek modernega načina življenja in podnebnih sprememb, vendar ni potrebe, da v najlepšem letnem času trpite za zaprtimi vrati. Oborožite se s pravimi informacijami in pravočasno poiščite rešitve, ki vam ustrezajo.
