Ko pomislimo na kivi, nas večina najprej pomisli na njegovo živo zeleno meso, hrustljava črna semena in osvežujoč, rahlo kiselkast okus. Toda ta majhen, kosmat sadež, ki izvira iz Kitajske (kjer je znan kot yang tao), je v resnici prava zakladnica koristi za naše zdravje. Medtem ko je že dolgo znan kot »bomba« vitamina C, so znanstveniki in regulatorni organi nedavno uradno potrdili še eno njegovo ključno vlogo – pomoč pri prebavi.
Evropska komisija je nedavno storila pomemben korak in uradno priznala tisto, kar so mnogi že dolgo sumili na podlagi izkušenj in znanstvenih študij. »Uživanje zelenega kivija prispeva k normalnemu delovanju črevesja, tako da poveča pogostost odvajanja.« Ta trditev ni zgolj marketinški trik; temelji na trdnih dokazih, ki potrjujejo vpliv kivija (specifično sorte Actinidia deliciosa »Hayward«) na prebavni trakt.
Evropska komisija je natančno določila tudi pogoje za uporabo te trditve. Da bi potrošniki dosegli obljubljeni koristni učinek, morajo zaužiti 200 gramov mesa svežih zelenih kivijev dnevno, poročajo na Inštitutu za nutricionistiko. To v praksi pomeni približno dva večja kivija. Trditev velja za sveže sadeže, ki so lahko tudi samo olupljeni ali narezani.
Zakaj je kivi tako dober za prebavo?
Učinkovitost kivija pri spodbujanju rednega odvajanja ni posledica le ene sestavine, temveč sinergije več dejavnikov. Kivi vsebuje tako topne kot netopne vlaknine. Netopne vlaknine (kot je celuloza) dodajo maso blatu in spodbujajo njegovo hitrejše gibanje skozi črevesje. Topne vlaknine pa nase vežejo vodo in pomagajo ohranjati blato mehko. Kivi je edinstven zaradi vsebnosti naravnega proteolitičnega encima aktinidina.
Ta encim pomaga pri razgradnji beljakovin (podobno kot papain v papaji ali bromelain v ananasu), kar olajša prebavo obrokov, bogatih z beljakovinami, in lahko zmanjša občutek napihnjenosti in teže v želodcu. Kot večina sadja je tudi kivi bogat z vodo, kar dodatno pomaga pri hidraciji in mehčanju blata.
Nepremagljiv vir vitamina C
Pogosto pravijo, da je za dober imunski sistem treba jesti pomaranče. Vendar pa en sam kivi vsebuje več vitamina C kot srednje velika pomaranča. Spomnimo, da vitamin C spodbuja proizvodnjo belih krvnih celic, ki so prva obrambna linija telesa pred okužbami. Sodeluje tudi pri sintezi kolagena, beljakovine, ki ohranja kožo prožno, čvrsto in mladostno. Kot antioksidant ščiti celice pred poškodbami, ki jih povzroča oksidativni stres, s čimer lahko zmanjša tveganje za kronične bolezni.
Poleg vitamina C je kivi bogat tudi z vitaminom E (še enim antioksidantom) in vitaminom K, ki je ključen za pravilno strjevanje krvi in zdravje kosti.
Koristi kivija se tu ne končajo. Je tudi odličen vir kalija, minerala, ki je ključnega pomena za uravnavanje krvnega tlaka in zdravje srca. Vsebuje tudi folat (pomemben za nosečnice) in druge fitokemikalije, ki prispevajo k splošnemu protivnetnemu delovanju v telesu.
Kivi je torej veliko več kot le eksotičen dodatek sadnim solatam. Je prehransko gosto živilo, ki dokazano krepi imunski sistem, izboljšuje videz kože in – kar je zdaj tudi uradno potrjeno s strani EU – aktivno prispeva k normalnemu delovanju črevesja.
Če se spopadate z občasno zaprtostjo ali preprosto želite izboljšati svojo prebavno rutino na naraven način, je vključitev dveh zelenih kivijev v vaš dnevni jedilnik znanstveno podprta odločitev za boljše počutje.
