Rak debelega črevesa in danke sodi med najbolj pogoste oblike raka, njegova pogostnost pa narašča s starostjo in je največja po 60. letu. A vse več je v svetu primerov, ko za takim rakom zbolijo tudi mlajši ljudje. To je na svoji koži žal spoznala tudi 27-letna Angležinja Beth Stichbury, ki so ji pred dobrim letom dni postavili šokantno diagnozo – rak, ki je napredoval že do četrte, skoraj neozdravljive stopnje, ko je možnost petletnega preživetja le še 14-odstotna.
Kljub strašljivi prognozi se Beth ne predaja, ampak po operaciji nadaljuje s kemoterapijo, hkrati pa želi tudi druge mlade opozoriti na svojo žalostno izkušnjo. Razmišlja tudi o tožbi, saj je raka očitno že dolgo imela, a so zdravniki, ki jih je zaradi trebušnih težav že dolgo obiskovala, a so do lani zaradi njene mladosti vsi po vrsti odmahovali z roko, češ da gre le nenevaren sindrom razdražljivega črevesja (IBS). »Prve težave sem imela že pred desetimi leti, prvič pa sem obiskala zdravnika pri 20 letih, ko so me skrbele občasne krvavitve in zaprtje. Po tistem sem obiskala v šestih letih obiskala splošnega zdravnika kar osemkrat, a so me vselej odpravili, da gre le za IBS in da mi ni treba nič skrbeti. Rekli so mi le, da naj pijem več vode in pazim pri prehrani. Verjela sem jim, kaj pa naj,« se sprašuje nesrečna ženska.
Besna na zdravnike
A če bi ustrezno preiskavo opravili že prej, bi lahko ukrepali še pravi čas, saj je v zgodnji fazi tudi tak povsem ozdravljiv z več kot 90-odstotno verjetnostjo preživetja naslednjih pet let. »Šele avgusta lani so me končno poslali na kolonoskopijo. Ko so mi sporočili rezultat preiskave, sem bila v popolnem šoku, a hkrati ne povsem presenečena. Skoraj olajšano sem celo pomislila, da se bo končno vsaj nekaj dalo narediti. Sem pa bila besna, saj so se značilni simptomi raka črevesja ujemali z vsem, kar sem govorila zdravnikom. Očitno zaradi moje mladosti sploh niso pomislili na takšno možnost. Moja izkušnja uči, da je treba biti še bolj vztrajen, ko vemo, da s telesom nekaj ni v redu. Rak lahko doleti vsakogar ne glede na starost in tega bi se vsi morali bolj zavedati,« opozarja pogumna mladenka, ki ima štiriletno hčerko in se je kljub bolezni letos poročila.
Nekdanja baletka, ki dela kot pomočnica dentista, je odločna, da bo vztrajala z zdravljenjem, dokler bo kakorkoli pomagalo. »Vsak dan imam hude bolečine in sem zelo šibka ter brez energije. Pozabila sem že, kako je stati pokonci brez bolečin. Ne morem početi stvari, kakršne bi morale biti povsem normalne za 27-letnico. Sprva smo v družini verjeli, da bo zaradi moje mladosti boj z rakom lažji, a smo bili malo naivni, saj nismo vedeli, česa je sposoben. Zdaj vem, da je velika verjetnost, da me bo ubil. A želim predvsem doživeti čim več novih mejnikov skupaj s hčerko, recimo začetek njene šole,« pravi Beth.
Najpogostejši znaki
V zadnjih desetletjih število primerov raka na črevesju narašča predvsem pri mlajših od 50 let. Pri 40-letnikih se je v zadnjih treh desetletjih v svetu število takih primerov povečalo kar za 50 odstotkov. Zadnji podatki medicinske revije Lancet razkrivajo, da so največji letni porast zaznali na Islandiji (za osem odstotkov), z okrog štiriodstotnim porastom pa sledijo Nova Zelandija, Čile,Portoriko, Anglija in Norveška. Slovenija je z 0,5-odstotnim porastom na srečo bolj pri repu, vseeno pa za rakom prebavil v Sloveniji vsako leto zboli skoraj 3000 ljudi, največ po 60. letu.
Najpogostejši znaki, ob katerih se velja obrniti na zdravnika, so neznačilne bolečine v trebuhu, spremembe in motnje pri prebavi, krvavitve iz črevesa … Med tveganji za nastanek bolezni omenjajo starost, nepravilno prehrano, preveliko težo, tobak, alkohol, kronične črevesne bolezni, odstranitev žolčnika, dednost...Poleg preventivnih preiskav se poleg telesne aktivnosti priporoča zlasti uživanje sadja in zelenjave, opustitev kajenja in alkoholnih pijač …
