Sladkor je okusen, pomaga, kadar nam manjka energije, včasih tudi pri slabem razpoloženju. Toda hkrati, ocenjujejo, je tudi nezdrav. Kakšne posledice pa ima v resnici visok vnos sladkorja za telo in kakšen je učinek, če se povsem odrečemo sladkemu?
Krof, kepica sladoleda, čokolada – sladko izboljša razpoloženje in daje energijo. Prav zato je hrepenenje po njem še posebej močno, ko smo pod stresom ali želimo izboljšati razpoloženje. Vendar pa ta učinek traja le kratek čas. Dolgoročno visok vnos sladkorja škoduje zdravju – lahko spodbuja razvoj bolezni, kot so sladkorna bolezen, debelost, Alzheimerjeva bolezen in depresija.
Priporočen vnos
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da pri otrocih sladkor ne presega desetih odstotkov dnevnih kalorij. Pri odraslih naj bi bila količina nekje od 25 do 50 gramov na dan, kar ustreza približno trem do šestim čajnim žličkam sladkorja. To je zgornja meja, najbolje pa je, da ga zaužijemo čim manj.
V Sloveniji so pred časom opravili raziskavo, pri kateri je sodelovalo 1248 prebivalcev, starih med 10 in 74 let. Ugotovili so, da 44 odstotkov mladostnikov, 16 odstotkov odraslih in 19 odstotkov starejših prebivalcev zaužije več kot 10 odstotkov energije iz prostih sladkorjev. To so visoke številke.
Na mestu je vprašanje, ali sladkor lahko zasvoji oziroma povzroča odvisnost? Znanstveniki glede odgovora na to vprašanje niso enotni. Raziskovalci so pri glodalcih sicer opazili določene simptome, kadar jim niso dajali sladkorja, vendar pri ljudeh takšnega dokaza ni. Čeprav so nekateri poročali o glavobolih, ko so prenehali jesti sladko, to znanstveno ni potrjeno.
Sladko sicer aktivira center za nagrajevanje v možganih, ob tem se sprošča dopamin, tako imenovani hormon sreče. Zaradi višje ravni dopamina se počutimo bolje. Če ta odmerek odpade, se razpoloženje poslabša.
Hiter dvig energije
Uživanje sladkorja lahko sproži tudi hiter dvig energije, saj se z zvišanjem ravni krvnega sladkorja začasno počutimo bolj budne in dobre volje. Uravnavanje krvnega sladkorja poteka prek izločanja inzulina. Pri zelo strmem skoku (na primer po zaužitju zelo sladkih pijač) se raven krvnega sladkorja sunkovito dvigne, zato se izloči več inzulina, kar povzroči hiter padec krvnega sladkorja. Tako lahko krvni sladkor pade celo pod normalne vrednosti, telo pa se odzove z izločanjem adrenalina. Posledica je lahko občutek stresa in hkrati močna želja po hrani.
Svoje naredi navajenost na sladko. Če se ob odpovedi sladkorju prehranjujemo drugače – namesto sladkega več slanega ali podobno –, se krivulja krvnega sladkorja po obroku ne dvigne več tako močno. Telo in možgani se morajo na to najprej privaditi. Prav v začetni fazi spremembe so zato občutki izčrpanosti in splošnega neugodja razumljivi.
Kaj odpoved sladkorju še lahko prinese? Naš okus se lahko spremeni. Že po nekaj dneh se možgani prilagodijo spremenjenemu vnosu sladkorja. To vpliva na dojemanje okusa – postanemo bolj občutljivi in že manjše količine sladkega zaznamo zelo intenzivno. Čim dlje se izogibamo sladkorju, tem močnejši je ta učinek. Ljudje, ki so prej uživali veliko sladkorja, bodo spremenjeno zaznavo okusa opazili veliko bolj kot tisti, ki so ga že prej jedli le malo.
Svež zadah
Še nekaj drugih posledic:
- Bakterije v ustih obožujejo sladkor, saj je zanje to glavni vir hrane. Če jim ta vir odvzamemo, se zmanjša njihovo razmnoževanje. Manj bakterij, ki povzročajo neprijeten vonj, pomeni bolj svež zadah.
- Že v prvih dveh tednih se lahko krvni tlak opazno zniža. Koliko je odvisno od predhodnega vnosa sladkorja. Nekateri ne opazijo bistvene spremembe, drugi lahko v tem času občutijo težave s krvnim obtokom, utrujenost in pomanjkanje energije. Ko to prehodno obdobje mine, pa med drugim pride do povečane energije in boljšega spanca.
- Odpoved sladkorju lahko, kot kažejo študije, že po približno enem tednu privede do izgube telesne teže. To je deloma povezano z inzulinom, ki se sprošča ob dvigu krvnega sladkorja. Inzulin namreč zavira izgorevanje maščob. Trebušna slinavka izloči malo inzulina, da prenese sladkor v celice. Tako ni presežka krvnega sladkorja, ki bi se v jetrih in maščevju pretvoril v maščobo.
- Študije so pokazale, da uživanje sladkorja lahko poveča nekatere vrednosti v krvi, ki so povezane z vnetji. Te se po odpovedi sladkorju znižajo. S tem lahko prispevamo k umiritvi vnetnih procesov v telesu.
- Že po desetih do štirinajstih dneh se pokažejo znaki, da si je telo opomoglo. Med drugim lahko nekatere težave, ki nastanejo zaradi previsokega vnosa sladkorja, ublažimo ali celo odpravimo.
