Mikroplastika je vsepovsod. Najdemo jo v sedimentih, pitni vodi, zraku in posledično tudi v naših telesih. To potrjujejo številne znanstvene raziskave. Tako vemo tudi, da te drobne plastične delce najdemo celo v krvi, jetrih in v možganih, zato se pojavljajo vprašanja o dolgoročnem vplivu na zdravje. Prav tako pa tudi o tem, ali se delcem lahko izognemo oziroma kako.
Na vprašanje, koliko škode povzročajo plastični delci, danes še nimamo natančnega odgovora. »Ne vemo veliko o tem, kako mikroplastika vpliva na telo, vendar se podatki, ki prihajajo, ne zdijo spodbudni,« je te dni za časnik The Washington Post komentiral Nicholas Fabiano, avtor članka o mikroplastiki, objavljenega v medicinski reviji Brain Medicine. Znanstveniki namreč opozarjajo, da mikro- in nanoplastika lahko nosita druge škodljive snovi, kot so težke kovine, kar dodatno bremeni organizem.
Zmanjšanje tveganja
Za zmanjšanje tveganja lahko marsikaj storimo sami, opozarjajo strokovnjaki. Med drugim svetujejo, naj vodo pijemo iz pipe. Plastenka velja za največjega prinašalca mikroplastike v telo, saj raziskave kažejo, da povprečna litrska steklenica vode vsebuje približno 240.000 delcev plastike, od katerih so mnogi izredno drobni nanodelci, tanjši od človeškega lasu. In čeprav lahko tudi voda iz pipe vsebuje mikroplastiko, jo je običajno manj kot v plastenkah. V večini krajev po Sloveniji je voda iz pipe tudi sicer kakovostna in strogo nadzorovana.
Bolj se tekočina ali hrana dotika plastike, večja je verjetnost, da se bodo vanjo sproščali majhni delci. Strokovnjaki zato svetujejo, da vselej raje uporabljamo stekleno ali kovinsko embalažo.
Konzervirana živila pri tem niso vselej boljša izbira, saj so mnoge kovinske konzerve obložene s plastičnimi premazi, ki lahko prav tako prispevajo k onesnaženju. Če se le da, posegajte po sveži ali doma pripravljeni hrani, ki jo lahko shranite v steklenih, keramičnih ali nerjavečih posodah.
Previdnost ne bo odveč niti pri uporabi mikrovalovne pečice, ki je dandanes že skorajda nepogrešljiv pripomoček v kuhinji. Znanstveniki so ugotovili, da lahko tri minute segrevanja hrane v plastičnih posodah ali večkrat uporabnih vrečkah sprosti ogromno mikroplastičnih in nanoplastičnih delcev.
Segrevanje na splošno spodbudi prenos plastičnih delcev, zato ne dajajte vročega obroka v plastične posode in jih ne puščajte na soncu. Prav tako se mikroplastika lažje sprošča v kislih ali zelo mastnih živilih, na primer pri sadnih sokovih, paradižnikovi omaki ali mesni juhi. Namesto tega uporabite posodo iz stekla ali keramike, kar je varnejša možnost.
Visoko predelana živila
Visoko predelana živila veljajo za manj hranljiva, hkrati pa prinašajo dodatno tveganje za večjo vsebnost mikroplastike. V eni od raziskav so mikroplastiko potrdili v vseh preizkušenih izdelkih – panirani morski sadeži in ultra predelani piščančji zrezki so še posebej izstopali po količini delcev. Po mnenju strokovnjakov za varno hrano velja splošno pravilo: bolj je hrana predelana, večja verjetnost je, da vsebuje delce plastike.
Tudi v kuhinjski omarici se lahko skriva mikroplastika. Denimo v soli. V ameriški študiji iz leta 2023 so preučevali sedem vrst soli in v vsaki zaznali izmerljive ravni mikroplastike. Najvišjo koncentracijo delcev sta imeli grobo mleta himalajska rožnata sol in črna sol, medtem ko je jodirana sol vsebovala najmanj mikroplastike.
Kaj pa čaj? Nekatere čajne vrečke so iz najlona, ki je vrsta plastike. Tovrstne vrečke lahko v eno samo skodelico čaja sprostijo ogromno nanoplastičnih delcev. Najboljša rešitev je uporaba čaja v razsutem stanju ali čajnih vrečk iz celuloze, ki se v večji meri razgradijo in včasih celo pomagajo pri absorpciji drugih potencialno nevarnih snovi, kot so težke kovine.
Čeprav mikroplastiki ne moremo povsem ubežati, so na voljo preprosti koraki – izbira vode iz pipe, uporaba stekla v kuhinji, nakup svežih ali manj pakiranih živil in pozornost pri čajnih vrečkah –, ki so že kar dober začetek. Kot pri vseh okoljskih in zdravstvenih izzivih, tudi tukaj velja, da vsaka malenkost šteje.
