Za milijone žensk se materinstvo ne začne samo z neprespanimi nočmi, temveč tudi s precejšnjo fizično travmo, ki jo medicina pogosto spregleda. Zdrs medeničnih organov je ena najpogostejših, vendar najmanj razumljenih posledic težkih porodov. Vzemimo primer Nine (ime smo spremenili), ki je prodajalka pri tridesetih. Živo se spominja dneva, ko se je njeno življenje spremenilo. Ne zaradi prvega joka njenega sina, temveč zaradi tistega, kar je sledilo v kopalnici nekaj dni kasneje.
Njen porod je bil težak. Otrok se je zataknil visoko v medenici, njegov srčni utrip je padal. V želji, da ga rešijo, so porodničarji uporabili vse razpoložljivo. Poseg je bil silovit. Kljub obsežni epiziotomiji – prerezu presredka, ki je zahteval sedem šivov – njeno telo ni zdržalo pritiska.
Prava groza ni bila bolečina rane, temveč občutek, ki se je pojavil kasneje. »Vsak dan sem čutila vse večjo težo v medeničnem dnu,« pripoveduje. »Bilo je neudobno, moteče. Občutek v nožnici je bil takšen, kot da bi imela slabo vstavljen tampon, ki počasi polzi ven.«
Šokantno spoznanje
Diagnoza je bila neizprosna: descensus oziroma zdrs medeničnih organov. Njen mehur, maternica in danka so izgubili oporo in se povesili v vaginalni kanal. Spoznanje je bilo šokantno, toda za statistiko presenetljivo običajno.
To namreč ni osamljen primer. Ocenjujejo, da se bo kar 40 odstotkov žensk v svojem življenju srečalo z neko obliko zdrsa medeničnih organov. Gre za stanje, pri katerem podporna tkiva medeničnega dna – mišice in vezi, ki delujejo kot viseča mreža za organe – popustijo. Posledica je zdrs enega ali več organov (mehurja, maternice ali črevesja) navzdol proti vaginalni odprtini.
Kljub razširjenosti ostaja prolaps eden zadnjih velikih tabujev poporodnega obdobja. Ženske o tem molčijo zaradi sramu, strahu pred izgubo spolne privlačnosti ali preprosto zato, ker so njihove težave v zdravniških ordinacijah pogosto trivializirane.
Težava se lahko začne že pri osnovnem pregledu. Večina ginekoloških pregledov se izvaja v ležečem položaju, kar lahko prikrije resnost stanja. Ko ženska leži, organi zaradi gravitacije zdrsnejo nazaj v notranjost, kar lahko vodi do lažnih negativnih diagnoz ali podcenjevanja stopnje zdrsa.
Občutek težnosti
Realnost je vse prej kot preprosta. Ženske poročajo o občutku težnosti v medenici, o »kroglici«, ki jo čutijo v nožnici ali na njenem vhodu, ter o težavah z odvajanjem in spolnostjo. Fizičnim simptomom pogosto sledi psihološki zlom. Podatki kažejo, da se pri 50 odstotkih žensk s prolapsom pojavijo anksiozne motnje, pri 30 odstotkih pa depresivni sindromi.
To pomeni življenje s stalnimi prilagoditvami. »Danes živim dokaj normalno, a ne morem več teči. Ne smem izvajati športov z visoko intenzivnostjo,« pravi Nina. Dolgotrajna rehabilitacija medeničnega dna in trebušne stene ji je pomagala ublažiti simptome, vendar nelagodje ostaja njen vsakdanji spremljevalec.
Zdravila za popolno ozdravitev ni, obstajajo pa načini za obvladovanje simptomov. Prvi korak je vedno specializirana fizioterapija – področje, ki se v zadnjih letih, tudi v Sloveniji, pospešeno razvija. Učenje pravilnega dihanja, drže in krepitve globokih mišic je ključno.
Če to ne zadostuje, strokovnjaki priporočajo uporabo pesarja. Gre za medicinski pripomoček, pogosto silikonski obroček ali kocko, ki se vstavi v nožnico, da mehansko podpre organe in jih vrne v njihov fiziološki položaj. To je rešitev, ki mnogim ženskam omogoči vrnitev k aktivnemu življenju brez operacije.
Kirurški poseg, pri katerem se organi dvignejo in fiksirajo (pogosto s pomočjo mrežic ali lastnega tkiva), velja za zadnjo možnost, ko vsi konservativni ukrepi odpovedo.
Pomanjkanje informacij
Največja ovira pri zdravljenju pa ostaja pomanjkanje informacij. Ženske pogosto tavajo od enega specialista do drugega, od ginekologa do urologa, proktologa ali fizioterapevta, preden najdejo nekoga, ki težavo obravnava celostno.
Strokovnjaki pravijo, da je ključ do rešitve v izobraževanju in solidarnosti. Prava terapevtska pot ni le ena sama, pač pa mora vsaka ženska preizkušati, kaj deluje pri njej. Kar pomaga eni, morda ne bo pomagalo drugi.
Zavedanje o nujnosti pravilne higiene in dietetike, izogibanje zaprtju in pravilno dvigovanje bremen so nujni, vendar je enako pomembna psihološka podpora.
Vse glasnejša skupnost žensk na družbenih omrežjih počasi ruši zid molka. Sporočilo je jasno: čeprav je prolaps pogost, trpljenje v tišini ne bi smelo biti del materinstva. Za Nino in tisoče drugih je priznanje njihove bolečine prvi korak k povrnitvi nadzora nad lastnim telesom.
Znaki, ki zahtevajo pozornost
Strokovnjaki svetujejo, da obiščete specialista (ginekologa, urologa ali specializiranega fizioterapevta), če opazite:
– občutek težnosti ali pritiska v medenici,
– občutek tujka ali »kroglice« v nožnici,
– vidno izboklino na vhodu v nožnico,
– težave z odvajanjem vode ali blata,
– nelagodje ali bolečine med spolnimi odnosi.
