Video posnetek Američanke, ki v Evropi odkrije tampon brez plastičnega aplikatorja, je sprožil nepričakovano, rahlo smešno in vendarle tudi burno čezatlantsko debato. Kar se zdi Evropejkam samoumevno, je za mnoge v Združenih državah Amerike popolna neznanka in razkriva precejšen kulturni, ekonomski ter celo zgodovinski prepad v dojemanju najbolj intimnih higienskih pripomočkov.
Vse se je začelo z videom vplivnice Brenttany, ki je med potovanjem po Evropi z osuplostjo v kamero pokazala tampon brez plastičnega pripomočka za vstavljanje. »To vam moram pokazati, ker je res noro,« je dejala svojim sledilcem, medtem ko je zmedeno obračala izdelek, ki je v evropskih drogerijah standardna ponudba. Njena objava, ki si jo je ogledalo že več kot šest milijonov ljudi, je postala nekakšen katalizator širše razprave o potrošniških navadah in trajnosti.
Očitne razlike
Ko so ji evropske uporabnice pojasnile, da se tampon vstavi ročno, je Brenttany prišla do spoznanja, ki odmeva med okoljsko ozaveščenimi potrošniki. »To je veliko bolj trajnostno, saj nima plastičnega aplikatorja. Kaj, za vraga, potem počnemo v ZDA?« se je vprašala.
Njeno vprašanje ni bilo retorično. Razlike so očitne in merljive. Medtem ko v New Yorku zavojček z 18 tamponi z aplikatorjem stane več kot dvanajst dolarjev (približno 11 evrov), stane v Evropi primerljiv zavojček s 24 tamponi brez aplikatorja pogosto le dobra dva evra. Ta cenovna razlika kaže na popolnoma drugačno tržno logiko in proizvodne stroške, povezane z dodatno plastično komponento.
V nadaljevanju je vplivnica primerjala oba izdelka. »Tukaj imam antično relikvijo: moj čisto zadnji ameriški tampon,« je dejala in pokazala različico z aplikatorjem. »Če v ZDA žensko prosite za tampon, vam bo dala tole.« V evropskih državah po njenih izkušnjah prevladuje preprostejša, minimalistična različica.
Pogled v zgodovino
Da bi razumeli te razlika — da ne rečemo razkol —, se je treba vrniti v zgodovino. Zanimivo je, da sta obe različici produkta plod popolnoma različnih miselnosti. Tampon z aplikatorjem si je zamislil moški, ameriški osteopat Earle Haas iz Denverja. Njegov izum je bil zasnovan tako, da se ženskam ne bi bilo treba dotikati vpojnega bombaža, kar je v tridesetih letih prejšnjega stoletja veljalo za pomemben higienski in psihološki dejavnik. Patent je leta 1933 prodal podjetnici Gertrude Tendrich, ki je ustvarila svetovno znano znamko Tampax.
@brenttanye ♬ original sound - Brenttany
Skoraj dve desetletji kasneje pa je na drugi strani Atlantika nemška ginekologinja, dr. Judith Esser-Mittag razvila izdelek, ki je bil zasnovan z mislijo na žensko telo, udobje in preprostost. Njen tampon brez aplikatorja, ki je na trg prišel leta 1950 pod imenom O.b. (kratica za »ohne binde« oziroma »brez vložka«), je bil odgovor na potrebo po manjši, diskretnejši in okolju prijaznejši alternativi.
Ločena tržišča
Tako sta se razvili dve ločeni tržišči. V ZDA danes skoraj devet od desetih žensk uporablja tampone z aplikatorjem. V Veliki Britaniji je ta delež okoli 60 odstotkov, medtem ko v večjem delu kontinentalne Evrope, vključno s Slovenijo, že desetletja prevladuje različica brez aplikatorja, saj so trg oblikovale evropske znamke.
Razlike v navadah pogosto spremljajo tudi predsodki. »Brez aplikatorja? Ogabno. Ste že slišali za nadzor nad okužbami?« je zapisala ena od uporabnic na tiktoku, kar odraža globoko zakoreninjeno prepričanje v ZDA, da je aplikator nujen za higieno.
Stroka tovrstne pomisleke zavrača. Tamponi z aplikatorjem namreč niso nič bolj higienični od tistih brez. Razlika je zgolj v občutku. Ključnega pomena je, da so roke pred uporabo čiste in da se pripomočki redno menjujejo.
