Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so do tretjega avgusta prejeli 2576 prijav lymske borelioze. Najvišjo stopnjo obolevnosti so zaznali v goriški statistični regiji, sledita gorenjska in osrednjeslovenska regija. V celotnem lanskem letu je bilo po preliminarnih podatkih 3164 obolelih s to boleznijo, ki se prenaša z ugrizom okuženega klopa.
Pomembna je zgodnja prepoznava
Porast obolevanja v poletnem obdobju je višji, kot je bil lani in predlani. Podatki zaradi junijske uvedbe elektronske prijave nalezljivih bolezni, ki nadomešča nekdanje papirnate obrazce, za zdaj sicer niso nujno primerljivi. Na NIJZ ob tem pojasnjujejo, da je število obolenj v primeru lymske borelioze odvisno od številnih dejavnikov.
Kot so zapisali na svoji spletni strani, se lymska borelioza, ki jo povzročajo bakterije, pojavlja skozi vse leto. Najpogostejša je od februarja do novembra. »Mile zime in vlažne pomladi ojačajo dejavnost klopov,« so dodali. Značilne so spremembe na koži z nebolečo rdečino, ki se počasi širi, na sredi pa bledi in dobi obliko kolobarja. »Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je več na različnih delih telesa,« so pojasnili na NIJZ. Takšne spremembe pri obolelih sicer niso vedno prisotne. V drugi in tretji fazi bolezni, ki lahko nastopita tudi več mesecev ali celo let po okužbi, se pokažejo znaki prizadetosti številnih organov ali organskih sistemov. Bolezen lahko takrat prizadane kožo, živčevje, sklepe, mišice, oči in srce. Kot so opozorili na NIJZ, je pomembna zgodnja prepoznava bolezni, saj je zdravljenje z antibiotiki v prvi fazi praviloma zelo učinkovito.
Bolezen, ki lahko pusti posledice
Do tretjega avgusta so na NIJZ izvedeli tudi za 49 obolelih s klopnim meningoencefalitisom. Najvišja stopnja obolevnosti je bila v tem primeru v gorenjski statistični regiji, sledita koroška in primorsko-notranjska regija. Lani je po preliminarnih podatkih klopni meningoencefalitis doletel 90 ljudi v Sloveniji. Gre za virusno bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z ugrizom okuženega klopa ali uživanjem neprekuhanega mleka, so spomnili na NIJZ. V prvem obdobju se kaže kot kratka vročinska bolezen z mišičnimi bolečinami, utrujenostjo in glavobolom, po obdobju brez simptomov pa se pokažejo znaki prizadetosti osrednjega živčevja. Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana sposobnost koncentracije in ohromelost, so našteli na NIJZ, v redkih primerih je lahko tudi smrtna.
Na voljo je le podporno zdravljenje, ki vključuje nesteroidna protivnetna zdravila. Pri resnih okvarah osrednjega živčevja je včasih potrebna intubacija in ventilacija, so dodali na NIJZ. Klopni meningoencefalitis je mogoče sicer preprečiti s cepljenjem. Brez plačil iz žepa je letos na voljo otrokom, rojenim leta 2016 ali kasneje, ter odraslim, rojenim od leta 1970 do 1980, ki še niso prejeli treh odmerkov cepiva. Pri drugih prebivalcih je, kot smo že poročali, (so)financiranje cepljenja odvisno od dobre volje občinskih oblasti.
Na NIJZ za zaščito pred klopi svetujejo svetla oblačila z dolgimi hlačnicami in rokavi, uporabo repelentov in redno pregledovanje telesa ob vrnitvi iz narave. Ko je klop že prisesan, pa ga je smotrno čim prej odstraniti s koničasto pinceto. »To storimo tako, da ga primemo čim bližje koži in ga z odločnim potegom izvlečemo, pri tem ga z ničimer ne mažemo, vrtimo ali kako drugače rotiramo. Mesto vboda opazujemo še vsaj nekaj tednov po odstranitvi klopa,« so priporočili.
