Lahko bi rekli, da smo ljudje najbolj družabna bitja na planetu. Povezujemo se, zaljubljamo, sodelujemo ..., vendar smo tudi vešči manipuliranja – ustvarjanja zmede in kaosa v glavah drugih. V jedru takšnega početja je psihologija – agresija, ki se lahko odraža na nefizični način. Tokrat si bomo ogledali pet takšnih metod, ki jih je dobro prepoznati, preden je prepozno. Prva je »gaslighting«, kar je angleški izraz za manipulacijo s pomočjo poneumljanja.
Pri tem gre za prav poseben vzorec čustvene in psihološke zlorabe, pri katerem ena oseba zaseje seme negotovosti v umu druge osebe, njene tarče, zaradi česar slednja začne dvomiti o lastnih percepcijah, spominu ali celo razumu.
Odrska igra
»Gaslighting je spodkopavanje resničnosti druge osebe z zanikanjem dejstev, okolja okoli nje ali njenih občutkov,« je nekoč dejala dr. Robin Stern, pomočnica direktorja centra za čustveno inteligenco na Yalu. V članku iz leta 2017 za Psychology Today je Sternova pojasnila: »To je bolj zahrbtno kot običajno laganje ali manipulacija. Sčasoma lahko pripelje do tega, da se tarča sprašuje, ali je njena perspektiva sploh resnična.«
Profesorica sociologije na Univerzi v Michiganu Paige L. Sweet pa poudarja dinamiko moči. »Gaslighting je v svojem bistvu čustvena zloraba, ki se uporablja za ohranjanje nadzora nad drugo osebo,« je opozorila v nekem intervjuju.
Počasno kapljanje
Eden najzahtevnejših vidikov takšne manipulacije je subtilnost. Le redko se manipulator zateče k očitnim grožnjam ali odkriti krutosti. Namesto tega je njegovo početje občutiti kot počasno kapljanje izkrivljenih resnic in manipulativnih taktik. Žrtev lahko tudi opazi občasno protislovje, vendar pogosto sprejme »resničnost«, kot ji je predstavljena. Kot pravi dr. Sternova: »Ko manipulator vedno znova dvomi o vašem spominu ali zanika skupne izkušnje, začnete dvomiti o podrobnostih, o katerih ste bili nekoč prepričani.«
Takšne zlorabe lahko presegajo odnos med partnerjema. Danes se tudi mnogi politični komentatorji in novinarji sklicujejo na ta izraz, da bi pojasnili zmedo, ki nastane, ko javne osebnosti ali institucije zavračajo preverljiva dejstva kot ponarejena ali napačno razumljena.
V prispevku za Guardian iz leta 2017 je Arwa Mahdawi zapisala: »Ko tisti na oblasti vedno znova zanikajo objektivno resničnost, ne vrtijo le pripovedi – na novo opredelijo resnico za vsakogar, ki se jim odloči verjeti. Gaslighting ni zgolj laganje; gre za sejanje dovolj zmede, da izgubimo vero v lastno dojemanje sveta.«
Erozija javnega soglasja
Psihologi opozarjajo, da se lahko v politično obremenjenem okolju, kjer se dejstva pogosto izpodbijajo, erozija javnega soglasja odraža v osebni dezorientaciji. Nevarno je kolektivno skomiganje z rameni – ko toliko nasprotujočih si izjav zamegli resničnost, da javnost ne ve več, kaj je res in kaj ne.
Je pa »gaslighting« vsakodnevna realnost za posameznike, s katerimi so manipulirali prijatelji, družinski člani ali sodelavci. Partner lahko družici govori, da je preveč čustvena, kadar izrazi kakšen pomislek. Vztraja, da pretirava, da si izmišljuje stvari. Sčasoma lahko tarča to ponotranji.
Dr. Ramani Durvasula, pooblaščena klinična psihologinja, znana po svojem raziskovanju narcističnih zlorab, je poudarila, da je poimenovanje vedenja ključni korak pri osvoboditvi. V intervjuju za Business Insider je dejala: »Žrtve se pogosto počutijo izolirane in zmedene. Ko razumejo, da je to oblika čustvene zlorabe, lahko začnejo ponovno graditi zaupanje v lastne percepcije.«
