»Vaš otrok je ob rojstvu obdarovan z enkratno zavarovalno polico – potentnimi matičnimi celicami v popkovnični krvi in tkivu. Njihova posebna lastnost je, da lahko zamenjajo stare, poškodovane celice tkiv in organov. Shranjene matične celice lahko vaš otrok izkoristi kadar koli v življenju za morebitno zdravljenje že skoraj sto različnih bolezni. Darilo za vse življenje. Dobra naložba.«
Tako je svoje storitve oglaševala Biobanka, zasebno podjetje, ki se je ukvarjalo s shranjevanjem matičnih celic iz popkovnične krvi in iz pulpe mlečnih zob. Staršem novorojencev je dajala upanje, da bodo lahko v primerih bolezni z uporabo shranjenih matičnih celic, ki bodo v družinski banki namenjene samo njim, znova našli pot do zdravja. Za 20-letno hranjenje vzorcev svojih otrok so starši plačali do 2000 evrov.
Pred letom dni pa je njihovo upanje začelo plahneti, saj je zasebna Biobanka šla v stečaj. Po veliko prerekanjih, kdo je odgovoren za vzorce, kdo bi jih moral hraniti naprej in ali je svoje poslanstvo učinkovito opravila Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke, na vprašanje o hrambi približno 4000 vzorcev še vedno ni odgovora. Javna banka popkovnične krvi, ki deluje pod okvirom Zavoda RS za transfuzijsko medicino, jih ne more prevzeti, druga zasebna banka, ki je od propadle prevzela prostore in zaposlene, jih ne zmore več ohranjati, ob izpraznjenem računu podjetja tega ne more zagotoviti niti stečajni upravitelj. Ta mesec so se nerešena vprašanja dodatno nakopičila in za družine 341 otrok, večinoma rojenih v letih 2011 in 2012, se je naložba dokončno sesula v prah. Zaradi nepričakovanega dogodka je ena od hladilnih komor odpovedala in del vzorcev je propadel. Zgodba, ki bo prej ali slej morala dobiti epilog.
Personalizirana medicina
Biobanka ni bila edina zasebna banka matičnih celic pri nas. Pred desetletjem je že propadla podobna banka Neocelica, njene vzorce danes hranijo na Poljskem, trenutno pa v Sloveniji delujejo še štiri zasebne banke, ki staršem ponujajo hrambo matičnih celic njihovih otrok. Zagovarjajo tako imenovano personalizirano medicino, kjer vzorec v banki čaka izključno njegovega lastnika. Čeprav medicina danes morda teh celic še ne zna uporabiti za vse naštete bolezni, s katerimi zasebne banke prepričujejo starše, medicina napreduje in morda bodo nekoč matične celice zdravilo za večino bolezni.
Zdravniška stroka se strinja, da so obeti za zdravljenje z matičnimi celicami dobri, kljub temu pa večina iz stroke hranjenju matičnih celic samo za lastne potrebe ni naklonjena, saj je verjetnost, da bo otrok kdaj potreboval lastne matične celice iz popkovnične krvi, zelo majhna. Hkrati pri nekaterih boleznih, kjer je uporaba krvotvornih matičnih celic najbolj razširjena (levkemija), lastne celice niso primerne, ker lahko vsebujejo bolezenske mutacije. »Za avtologno uporabo (za lastno uporabo matičnih celic, op. p.) ta hip ni medicinske indikacije in tudi ni znanstvenih dokazov, da bi bila takšna uporaba učinkovita,« je jasen strokovni direktor zavoda za transfuzijsko medicino Ivica Marić.
Doslej sedem primerov
Ob tem se torej postavlja vprašanje, ali ne gre pri zasebni hrambi matičnih celic le za spretno marketinško potezo podjetnih posameznikov, ki trkajo na vest novopečenih staršev. So slovenski zdravniki doslej že uporabili kakšen vzorec iz omenjenih bank? Vsaj ko gre za krvotvorne matične celice, zdravnik dr. Janez Jazbec iz kliničnega oddelka za otroško hematologijo in onkologijo Pediatrične klinike odkima. Še nikoli niso uporabili lastne popkovnične krvi iz zasebne banke, so jo pa za sedem malih bolnikov pridobili iz javnih mednarodnih baz. V vseh primerih so uporabili krvotvorne matične celice nesorodnega darovalca. Uporabili so jih v postopku, ki ga laično imenujemo presaditev kostnega mozga. S tem so pomagali otrokom, ki so zboleli za aplastično anemijo ali levkemijo, ter otrokom s primarno imunsko pomanjkljivost in prirojenimi motnjami presnove.
Jazbec poudarja, da hematologi podpirajo hranjenje popkovnične krvi v javnih bankah za namen alogničnih presaditev (za nekoga drugega, op. p), medtem ko so do hrambe za lastne namene zadržani. Zakaj? »Ker so indikacije za presaditev krvotvornih matičnih celic iz avtolognega vira zelo omejene,« pravi zdravnik. Kot poudarja, so na voljo alternative, poleg tega se je z razvojem transplantacijske medicine zgodil napredek tudi pri iskanju primernih nesorodnih dajalcev krvotvornih matičnih celic. »Za take presaditve se odločimo, ko bolnik, ki potrebuje presaditev krvotvornih matičnih celic, nima ustreznega, tkivno skladnega dajalca v družini in ustrezno skladnega dajalca ne najdemo niti v mednarodnem registru prostovoljnih dajalcev. Poleg tega je nekatere vrste matičnih celic mogoče izolirati iz nekaterih tkiv tudi pozneje v življenju,« strne, da so na voljo tudi druge možnosti.
Še bolj neposreden glede učinkovitosti lastnih matičnih celic je specialist transfuzijske medicine Ivica Marić. Kot pravi, trenutno ni nobenega dokaza ali medicinske indikacije, ki bi utemeljevala uporabo avtolognih matičnih celic iz popkovnične krvi za kakršno koli zdravljenje. »Del razlogov je tudi v tem, da so avtologno shranjene enote v zasebnih bankah pogosto shranjene po drugačnih merilih, saj zanje ne veljajo tako strogi standardi, kot jih zahteva alogensko darovanje. Zato pogosto ni jasno, kakšna je kakovost teh enot, niti kaj natančno je bilo testirano ob shranjevanju, to pa dodatno zmanjšuje njihovo predvidljivo uporabnost,« pojasni strokovni direktor zavoda za transfuzijsko medicino. Zaradi omenjenega in tudi zato, ker za takšno zasebno hranjenje nimajo dovoljenja, v njihovi javni banki ne bodo sprejeli vzorcev, ki ostajajo na pogorišču propadle Biobanke. Sami trenutno hranijo 1059 enot popkovnične krvi, kar po mnenju strokovne skupine za tranplantacije zadošča za slovenske potrebe.
Popkovnično kri so prvič uporabili leta 1988
Matične celice lahko pridobivajo iz kostnega mozga, nekaterih tkiv, periferne krvi, popkovnične krvi in tudi pulpe mlečnih zob. Zasebne banke zaradi preprostejših postopkov odvzema ponujajo zadnji dve možnosti. Odvzete vzorce nadzorovano zamrznejo, največkrat v tekočem dušiku, in jih hranijo pri najmanj minus 150 stopinj Celzija. Tako se lahko ohranijo desetletja. Trenutno se krvotvorne matične celice iz popkovnične krvi uporabljajo za zdravljenje genetskih bolezni krvi in imunskega sistema, različnih vrst raka in krvnih motenj. Popkovnična kri pa je sicer tudi vir mezinhimskih matičnih celic, ki se lahko preoblikujejo v vezivno tkivo, kostnino in hrustanec. Na drugi strani je seznam bolezni, kjer šele potekajo raziskave in eksperimentalne študije o učinkovitosti zdravljenja z matičnimi celicami, dolg: avtizem, cerebralna paraliza, multipla skleroza, sladkorna bolezen, kožne bolezni … Ponudniki zasebne hrambe matičnih celic pogosto o tem tudi prepričajo starše, a kot pravi Marić, še nobena raziskava na področju regenerativne medicine ni prinesla jasnih in klinično potrjenih rezultatov, ki bi omogočali njihovo uveljavitev v praksi.
Prva presaditev matičnih celic iz popkovnične krvi je bila izvedena leta 1988 v Franciji. Prejemnik je bil petletni deček Matthew, ki je imel gensko bolezen kostnega mozga. Presadili so mu matične celice iz popkovnične krvi njegove mlajše sestre, ki jo je družina dala zamrzniti ob njenem rojstvu. Danes šteje 42 let in je zagovornik darovanja popkovnične krvi. Po nekaterih podatkih raziskovalcev je po svetu shranjenih več kot pet milijonov vzorcev popkovnične krvi, od tega velika večina v zasebnih bankah.
