Vedno je lepo videti čilega starostnika, ki kar prekipeva od življenjske energije in nam lahko da kak koristen nasvet. A 82-letni Španec Juan Lopez Garcia ni pritegnil le pozornosti naključnih radovednežev, ampak celo znanstvenikov, ki raziskujejo njegov primer. Ugotavljajo namreč, da ima kljub osmim križem na hrbtu še vedno telo kar šest desetletij mlajšega moškega. Lopez Garcia iz Toleda redno tekmuje na ultramaratonih, zanimivo pa je, da pred 66. letom starosti sploh ni treniral ali redno telovadil.
Nekdanji avtomehanik je začel teči šele po upokojitvi, sprva pa se je mučil, da je pretekel vsaj kilometer. A vztrajno je izboljševal svojo telesno pripravljenost, začel tekmovati pri 70 letih in sčasoma prešel s krajših razdalj na vse daljše teke. Raziskovalci pravijo, da je njegova aerobna telesna pripravljenost za njegovo starost izjemno visoka. V obsežnih laboratorijskih testih so ugotovili, da ima najvišji VO2 max, kar jih je bilo kdaj zabeleženih pri kakem 80-letniku. Podatek, ki so ga izmerili pri njem in je ključni kazalnik aerobne zmogljivosti ter splošnega zdravja, ustreza ravnem zdravih moških v dvajsetih in tridesetih letih. Juanove mišice so nenavadno učinkovite pri absorpciji in uporabi kisika, to pa mu omogoča vzdrževati hiter in enakomeren tek dlje časa.
Njegov primer je pritegnil mednarodno zanimanje, saj izpodbija dosedanje predpostavke o upadanju telesne zmogljivosti in nakazuje, da je pod ustreznimi pogoji morda mogoče ohraniti izjemno telesno pripravljenost tudi po 80. letu. »Še vedno je veliko vprašanj o poteku staranja,« je za Washington Post povedal Simone Porcelli, fiziolog vadbe na Univerzi v Pavii v Italiji, ki je sodeloval pri preučevanju Lopeza Garcíe. »Še nedavno se je zdelo, da za starejše ljudi ni mogoče ali pozitivno, da se veliko gibljejo. A Juan dokazuje, da to ni samo mogoče, ampak celo priporočljivo,« dodaja soavtor študije Julian Alcazar.
Nikoli ni prepozno
K vitalnosti 82-letnika, katerega obraz v nasprotju s telesom vendarle kaže svoja leta, poleg telovadbe seveda nekaj prispevajo tudi genetika, regija in še kaj. Pričakovana življenjska doba za zdravo življenje – število let, ki jih lahko oseba pričakuje v popolnem zdravju – se med državami in regijami namreč precej razlikuje. V ZDA v povprečju znaša nekaj manj kot 64 let, pri čemer prebivalci Havajev, Minnesote in Kalifornije zdravi ostanejo do sedemdesetih let, v Zahodni Virginiji pa le do 60. leta starosti. V Angliji lahko v povprečju pričakujejo, da bodo v dobrem zdravstvenem stanju preživeli približno 62 let, še približno dve desetletji pa naj bi se potem do konca življenja spopadali z boleznijo ali invalidnostjo. V Španiji pričakovana doba zdravega življenja dosega 71 let, kar pa je Lopez Garcia že močno presegel. Čeprav je njegova aerobna zmogljivost izjemna, so bili nekateri drugi podatki, kot sta laktatni prag in ekonomičnost teka, sicer dobri, vendar ne ekstremni. To naj bi nakazovalo, da je prav dosleden trening, ne le genetika, pomemben razlog njegove vzdržljivosti.
Juan na teden redno preteče dobrih 60 kilometrov, med pripravami za tekmovanja pa to število podvoji. Njegov trening vključuje dolge zmerno zahtevne teke, intervalne treninge in vaje za moč doma, večinoma z vajami z lastno težo. Ob tem se drži popolnoma normalne mediteranske prehrane. Pravi, da se je sprva s tekom začel ukvarjati zgolj zato, da bi ohranil svoje zdravje. Začetnikom svetuje, naj začnejo počasi in sčasoma preidejo iz hitre hoje v tek. Znanstveniki verjamejo, da bi njegov primer lahko bil spodbuden za starejše, ki menijo, da je prepozno za začetek vadbe.
V zadnjem času je precej govora o tako imenovanih modrih conah – regijah z večjo koncentracijo ljudi, ki živijo do 100 let in več. Najbolj znani primeri so Okinava na Japonskem, Sardinija v Italiji, Ikaria v Grčiji, Nicoya v Kostariki in Loma Linda v Kaliforniji, edina priznana modra cona v ZDA.
Raziskovalci pravijo, da skupnosti z najdaljšo življenjsko dobo namesto ekstremnih diet, napornih vadb ali dragih prehranskih dopolnil običajno delijo enake preproste navade – od uživanja večinoma rastlinske hrane in vsakodnevne blage aktivnosti do ohranjanja močnih socialnih vezi, obvladovanja stresa in vedenja, kdaj prenehati jesti. Strokovnjaki, ki preučujejo ta pojav, vse bolj namigujejo, da so ključne prav majhne, ponavljajoče se navade.
