Norice pogosto dojemamo kot nenevarno otroško bolezen, ki jo preprosto »prebolimo«. Vendar izkušnje iz vsakodnevne prakse kažejo drugačno sliko. Čeprav pri večini otrok minejo brez hujših zapletov, obstajajo resna tveganja. Le malo ljudi namreč pozna zaplete, ki se lahko pojavijo pri otrocih in odraslih, a ne moremo povsem predvideti, pri kom se bo zapletlo, opozarja pediater dr. Denis Baš.
Norice, znane tudi kot vodene koze, so zelo nalezljiva otroška bolezen, ki jo povzroča virus varicella zoster, pripadnik družine herpes virusov. Več kot 90 odstotkov vseh okužb se zgodi pred adolescenco, kar 96 odstotkov oseb pa ob stiku z virusom razvije bolezen. Razširjene so po vsem svetu, a se pojavnost bolezni spreminja glede na podnebne razmere, gostoto prebivalstva in družbeno izpostavljenost, kot so obiskovanje vrtcev, šol in stiki s sorojenci.
Bolezen se začne s pojavom vročine, slabim počutjem in srbečim izpuščajem, ki se hitro širi po vsem telesu. Izpuščaj napreduje od rdečih pikic do bunkic, ki se hitro spremenijo v mehurčke in kasneje v kraste. Značilno je, da so vse faze izpuščaja na koži prisotne hkrati. Izpuščaj se navadno najprej pojavi na obrazu, lasišču in trupu, nato se razširi na druge dele telesa. Faza izpuščaja traja od štiri do sedem dni, kraste pa izginejo v sedmih do desetih dneh.
Virus pri odraslih
Oseba je za okolico kužna od enega do dveh dni pred pojavom izpuščaja pa do trenutka, ko se vsi mehurčki spremenijo v kraste. Inkubacijska doba, torej obdobje od stika z okuženo osebo do pojava simptomov, traja od deset do enaindvajset dni. Virus se prenaša z direktnim stikom, z vdihavanjem aerosolov iz svežih mehurčkov in z izločki dihal okužene osebe.
Po prebolelih noricah ostane virus varicella zoster v telesu, kjer se skrije v živčnih celicah. Virus se lahko leta kasneje ponovno aktivira in povzroči bolezen, znano kot herpes zoster ali pasovec. Ta bolezen je pogostejša pri osebah, starejših od 50 let, in pri tistih z oslabljenim imunskim sistemom, lahko pa se pojavi tudi pri otrocih in mladostnikih.
Norice lahko v nekaterih primerih povzročijo resne zaplete, ki zahtevajo bolnišnično obravnavo in se lahko končajo tudi s smrtjo. Asist. dr. Mojca Rožič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja pri UKC Ljubljana, pojasni, da so najpogostejši zapleti bakterijske okužbe kože in mehkih tkiv, ki zahtevajo dodatno zdravljenje z antibiotiki in pri katerih je okrevanje daljše. Drugi zapleti, kot so nevrološki zapleti in okužbe notranjih organov, pa so redkejši. Neredko zdravljenje zapletov zahteva bolnišnično zdravljenje. »Kar 77 odstotkov otrok, ki so zaradi zapletov ob prebolevanju noric zdravljeni v bolnišnici, nima drugih pridruženih bolezni,« poudarja dr. Rožič in dodaja, da so posebno kritični primeri okužbe pri nosečnicah, saj lahko bolezen povzroči spontani splav ali prirojene norice pri plodu. Prirojene norice so redke, vendar lahko povzročijo trajne telesne in duševne motnje pri otroku.
Resni zapleti
Dr. Denis Baš opozarja, da pri nekaterih otrocih zapleti nastopijo tako hitro, da je nujna bolnišnična oskrba. »Starši, ki jih srečam v takih trenutkih, se pogosto sprašujejo, ali bi se tem težavam lahko izognili. Resnica je, da bi jih s cepljenjem zagotovo lahko preprečili.« Cepljenje proti noricam je namreč učinkovit način za preprečevanje bolezni in njenih zapletov. Najučinkovitejše je, če ga izvedemo pred prvim stikom z virusom. Priporočajo cepljenje otrok, mladostnikov in odraslih, ki še niso preboleli noric ali niso bili cepljeni. Cepivo je varno in ima le redke stranske učinke, ki so običajno blagi, kot so rdečica ali bolečina na mestu vboda.
Kot še opozarja, norice niso le srbeč izpuščaj in nekaj dni vročine. Otroku lahko povzročijo veliko bolečine in neugodja, zapleti pa so lahko resni in nepredvidljivi. Zato staršem vedno svetuje cepljenje, ki ne le da prepreči bolezen, ampak tudi zaščiti otroka pred nevarnostmi, ki jih sami ne moremo predvideti. Cepljenje proti noricam je od 1. januarja tudi v Sloveniji del rednega cepilnega programa. Do brezplačnega cepljenja proti noricam so upravičeni otroci, rojeni od februarja 2024. Cepijo lahko tudi za bolezen dovzetne osebe še znotraj treh dni po izpostavitvi bolezni. Cepljenje priporočajo zlasti otrokom, nosečnicam (pred začetkom nosečnosti) in odraslim, ki delajo v zdravstvu ali z otroki. Za dodatne informacije o cepljenju se obrnite na izbranega otrokovega pediatra oziroma svojega izbranega zdravnika.
Poleg cepljenja se tveganje za okužbo zmanjša z izogibanjem stiku z obolelimi osebami. Vendar je to pogosto težko, saj so okuženi kužni že pred pojavom izpuščajev.
