Pozabljivost, težave z zbranostjo in nezmožnost sprejemanja odločitev že dolgo niso več zgolj simptomi, povezani s starostjo. Najnovejša obsežna raziskava, ki je desetletje spremljala zdravje Američanov, kaže na presenetljiv in skrb vzbujajoč trend: dramatičen porast kognitivnih težav med mladimi odraslimi, starimi od 18 do 39 let.
Ugotovitve, te dni objavljene v znanstveni reviji Neurology, postavljajo na glavo dosedanje predstave o kognitivnem staranju in duševni ranljivosti. Medtem ko se je kognitivno zdravje pri starejših od 70 let v zadnjem desetletju celo nekoliko izboljšalo, so mladi odrasli postali glavna gonilna sila porasta kognitivnih motenj v celotni populaciji.
Obsežna raziskava
Raziskovalci so analizirali podatke iz obsežne javnozdravstvene raziskave BRFSS, ki jo izvajajo centri za nadzor bolezni (CDC). Med letoma 2013 in 2023 je v raziskavi sodelovalo več kot 4,5 milijona Američanov. Ključno vprašanje se je nanašalo na subjektivno oceno lastnih kognitivnih sposobnosti – ali imajo posamezniki resne težave s koncentracijo, spominom ali sprejemanjem odločitev.
Da bi izolirali kognitivne težave, ki niso neposredno povezane z razpoloženjskimi motnjami, so analitiki iz vzorca izključili osebe z diagnosticirano depresijo.
Rezultati so pokazali, da je splošna prevalenca kognitivnih težav pri odrasli populaciji v desetih letih narasla s 5,3 na 7,4 odstotka. Vendar ta skupna številka prikriva ključno dinamiko.
V starostni skupini od 18 do 39 let je delež tistih, ki poročajo o kognitivnih težavah, poskočil s 5,1 na 9,7 odstotka. Gre za podvojitev, ki to skupino postavlja v središče problema. V nasprotju s pričakovanji pa je pri starejših od 70 let delež upadel s 7,3 na 6,6 odstotka.
Preplet dejavnikov
Ta hitri porast pri mladih ruši klasično paradigmo, da so kognitivne funkcije ogrožene šele v pozni starosti. Analitiki, ki so povzeli raziskavo, poudarjajo, da gre verjetno za preplet dveh dejavnikov.
Prvi je nedvomno večja ozaveščenost o duševnem zdravju in destigmatizacija. Mlajše generacije lažje prepoznajo in prijavijo težave, ki so jih prejšnje generacije morda prezrle ali pripisale utrujenosti.
Vendar podatki kažejo, da zgolj večja ozaveščenost ne more pojasniti celotnega obsega težav. Ključno vlogo očitno igrajo objektivni socialni in ekonomski dejavniki.
Analiza podatkov je razkrila močno povezavo med kognitivnimi težavami in socialnoekonomskim statusom. Med mladimi odraslimi, ki na leto zaslužijo manj kot 35.000 dolarjev (približno 30.000 evrov), je stopnja prijavljenih težav v letu 2023 dosegla kar 12,7 odstotka.
Podobno uničujoč je vpliv izobrazbe. Med tistimi brez srednješolske izobrazbe je prevalenca znašala 12,7 odstotka, medtem ko je pri posameznikih z visokošolsko izobrazbo ta delež bistveno nižji – le 3,6 odstotka.
Raziskovalci domnevajo, da bi lahko k temu prispevala tudi narava sodobnega življenja. Ironično je, da možgani dosežejo vrhunec sposobnosti koncentracije med 27. in 36. letom. Če je posameznik v tem obdobju izpostavljen kroničnemu stresu, finančni negotovosti in nenehni digitalni preobremenitvi, se lahko učinki teh pritiskov še okrepijo, kar vodi v kognitivno izčrpanost.
