Izbruh okužb s humanim metapnevmovirusom (HMPV) na Kitajskem nas je ponovno spomnil na to, da se lahko kaj hitro spet pojavi epidemija bolezni, kot je bil covid. Marsikdo je potegnil vzporednice z dogajanjem v letu 2020, ko so na Kitajskem opažali prve primere covida-19, a strokovnjaki mirijo, da je porast okužb v zimskem času pričakovan, da so zaradi izboljšane diagnostike odkrili več primerov in da HMPV ni nov in neznan virus.

Kljub temu previdnost v teh dneh ni odveč, saj virusov kar mrgoli, še zlasti so v porastu respiratorne okužbe, prednjači pa gripa, ki ima lahko tudi težje zaplete.

»Nova« okužba s HMPV v normalnih okoliščinah povzroči obolenje, podobno blagemu prehladu, ki lahko poteka celo brez simptomov, medtem ko v zadnjem izbruhu zapleti, ki nastanejo ob prebolevanju te virusne okužbe, na Kitajskem polnijo bolnišnice – kar večplastno spomni na dogajanje ob izbruhu pandemije covida.

Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), okužba s HMPV običajno poteka blago in lahko povzroči simptome, značilne za okužbe dihal – kašelj, zamašen nos in vročino. Glede na simptome je pogosto klinično težko ločiti okužbo s HMPV od okužb z drugimi pogostimi respiratornimi virusi, kot sta gripa in respiratorni sincicijski virus (RSV).

Okužba z metapnevmovirusom se lahko razvije tudi v bronhiolitis in pljučnico. Tveganje za takšne zaplete je večje pri majhnih otrocih, starejših odraslih in ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom.

Kot pomemben povzročitelj respiratornih bolezni je bil HMPV prepoznan zaradi širše uporabe molekularnih diagnostičnih testov. Laboratorijsko so ga sicer identificirali že leta 2001, a serološki podatki kažejo na to, da je bil virus široko razširjen že vsaj od leta 1958. HMPV spada v družino Pneumoviridae, skupaj z RSV, in je prisoten vse leto, a so okužbe pogostejše v hladnejši polovici leta.

Okužbe s HMPV se širijo prek izločkov ob kašljanju in kihanju, tesnih osebnih stikov in prek okuženih površin. Inkubacijska doba – torej čas od okužbe do prvih znakov bolezni – znaša od tri do šest dni. Bolezen pa je odvisna od poteka in resnosti, a je podobna drugim respiratornim boleznim.

Priporočila

Cepivo proti HMPV ne obstaja, prav tako ni priporočeno protivirusno zdravljenje. Lahko pa pripomoremo pri preprečevanju širjenja HMPV in drugih respiratornih virusov z naslednjimi ukrepi: pogosto umivanje rok z milom in vodo, izogibanje dotikanju oči, nosu ali ust z neumitimi rokami, izogibanje tesnim stikom z osebami, ki kažejo znake respiratorne okužbe.

Na NIJZ priporočajo osebam, ki imajo znake prehladnega obolenja, da pri kašljanju in kihanju pokrijejo usta in nos, si pogosto in pravilno umivajo roke, ne delijo kozarcev in pribora, se vzdržijo poljubljanja drugih in seveda ostanejo doma, ko so bolni. To so splošna priporočila tudi tedaj, ko zbolimo za drugimi kužnimi boleznimi.

Pri odraslih, sicer zdravih osebah okužba s HMPV ni nič drugega kot navaden prehlad, medtem ko utegne biti za dojenčka precej bolj obremenjujoča, saj lahko povzroči bronhiolitis in težave z dihanjem. Podobno je pri starejših, pri katerih okužba prav tako lahko povzroči nastanek resnejših zapletov in poslabšanje osnovnih bolezni, kot sta na primer astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). Ogroženi so tudi posamezniki, ki prejemajo imunosupresivno zdravljenje, zato je delovanje njihovega imunskega sistema posledično oslabljeno (na primer po transplantaciji organov). Tveganje pa je večje tudi pri ljudeh, ki imajo obolenja krvotvornih organov, na primer levkemijo.

Naj ob tem spomnimo, da so humani oziroma človeški metapnevmovirus (HMPV) prvič odkrili na Nizozemskem pred 24 leti; odtlej je bil po vsem svetu prepoznan kot eden izmed pomembnejših povzročiteljev okužb dihal, saj povzroči do 16 odstotkov tovrstnih sezonskih okužb. Med razlogi, da so okužbe s to vrsto virusa redkeje omenjane, pa tudi bolj poredko prepoznane, je tudi ta, da je pri okužbi s HMPV klinična slika precej podobna kot pri okužbah z respiratornim sincicijskim virusom (RSV).

Gripa razsaja

V januarskih dneh je v Evropi in tudi pri nas vse več primerov gripe, ki najbolj prizadene otroke, mlajše od 15 let, in odrasle, starejše od 60 let. Gripa (influenza) se vsako leto pojavi zaradi sezonskih sprememb in širjenja različnih sevov virusa gripe. Virusi gripe se nenehno spreminjajo, kar pomeni, da se lahko pojavijo novi sevi, proti katerim naše telo še ni odporno. To je eden od razlogov, zakaj gripa vsako leto znova kroži in povzroča izbruhe.

Gripa je običajno aktivnejša v hladnejših mesecih, ko ljudje več časa preživijo v zaprtih prostorih, kar omogoča boljše širjenje virusa. Hladno vreme tudi zmanjša učinkovitost imunskega sistema, kar povečuje občutljivost za okužbe. Strokovnjaki vedno znova pozivajo ljudi k cepljenju, za katero še ni prepozno. Če je namreč premajhen delež populacije cepljen proti gripi, se lahko virus hitreje širi, novi sevi gripe pa se s potovanji širijo iz enega kraja v drugega, kar prispeva k širjenju izbruhov v različnih državah.

Gripa je tudi zelo nalezljiva, kar pomeni, da se zlahka prenaša med ljudmi s kapljicami, ki nastanejo pri kašljanju, kihanju ali govoru. Cepljenje je, kot rečeno, najboljši način preprečevanja gripe, saj pomaga zmanjšati možnost okužbe in resnost bolezni.

Čeprav so stranski učinki cepiva proti gripi običajno blagi in kratkotrajni, se nekateri ljudje bojijo morebitnih resnejših zapletov, čeprav so ti izjemno redki. Ta strah pred morebitnimi neznanimi stranskimi učinki lahko vodi do odklonitve cepljenja. Nekateri ljudje gripe ne dojemajo kot resne bolezni, ker imajo občutek, da jo lahko prebolijo brez večjih težav. To še posebno velja za zdrave posameznike, ki menijo, da pri njih ni možnosti za resnejše zaplete, kot je pljučnica. Zdravstvene organizacije se trudijo preprečiti širjenje napačnih informacij o cepivih in povečati ozaveščenost o njihovih koristih, da bi spodbudile več ljudi k cepljenju in zmanjšale širjenje gripe.

Sicer pa boste gripo spoznali po naslednjih znakih: med prvimi simptomi je visoka vročina, ki se ji pridružijo bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, zamašen nos, kasneje pa tudi suh kašelj. Težave trajajo praviloma od tri do pet dni, nato se začne stanje izboljševati. Pri nekaterih pa žal nastanejo sekundarni bakterijski zapleti, vročina se začne ponovno zviševati, pojavi se lahko drugačen kašelj z izkašljevanjem. Takrat je treba čim prej k zdravniku.