Kdo ve, morda pa bodo nekoč pisarniški uslužbenci, ki večino delovnega časa preživijo v sedečem položaju, lahko zahtevali in dobili poseben dodatek za tvegan poklic in delo v nevarnih razmerah, ki ogrožajo zdravje.
Večletna raziskava bolnišnice Massachusetts General Hospital je namreč pokazala, da lahko predolgo sedenje čez dan precej poveča možnost odpovedi srca, srčnega napada in kapi. Raziskava je zajela kar okrog 90.000 Britancev, katerih tedensko gibanje so spremljali z elektronskimi napravami, nato pa po osmih letih preverili še stanje njihovega srca in ožilja.
Ugotovili so, da so sodelujoči v raziskavi v povprečju čez dan presedeli ali preležali po 9,4 ure (nočno spanje ni bilo všteto), tveganje za smrt zaradi odpovedi srca, srčnega napada ali kapi pa se je precej povečalo pri tistih, ki so čez dan sede ali leže preživeli več kot 10,6 ure. Tveganje smrti zaradi težav s srcem je ostalo večje kot sicer tudi pri tistih, ki so upoštevali priporočila, da vsaj 150 minut na teden namenijo telovadbi, pa naj bo lažja ali intenzivna.
»Ugotovitve študije nesporno dokazujejo, da zmanjšanje časa sedenja zmanjša nevarnost srčno-žilnih bolezni. Hkrati pa se je izkazalo, da je preveč sedenja in ležanja škodljivo za zdravje srca tudi pri tistih, ki se drugače kar aktivni,« poudarja Shaan Khurshid, eden od avtorjev študije. Charles Eaton, direktor oddelka družinske medicine na univerzi Brown, je izsledkom dodal še opozorilo, da ljudje radi pretiravamo pri oceni časa, ki ga na teden namenimo rekreaciji, podcenimo pa količino časa, ki ga dejansko preživimo, ne da bi se gibali. »Že če pol ure sedenja na dan zamenjamo s katero koli obliko fizične aktivnosti, lahko zmanjšamo tveganje, da bomo imeli težave s srcem. Tudi če ta aktivnost ni intenzivna, se tveganje odpovedi srca s tem zmanjša za 15 odstotkov, tveganje smrti zaradi srčnega napada ali kapi pa za deset odstotkov,« ponuja koristen in učinkovit nasvet Eaton.
Več gibanja
»Študija je prispevala nove dokaze o močni povezanosti predolgega sedenja in zdravstvenih težav s srcem. Za boljše zdravje je ljudi enostavno treba ozavestiti o škodljivosti sedečega načina življenja in jih spodbuditi k več gibanja,« ugotavlja Harlan Krumholz, glavni urednik strokovnih publikacij s področja kardiovaskularne medicine JACC.
Najnovejša študija sicer ni ravno odkrivala tople vode, je pa znova potrdila škodljivost pomanjkanja gibanja. Na to je denimo že pred dobrima dvema letoma opozarjal tudi Edward R. Laskowski, zdravnik s klinike Mayo, ki je pomanjkanja gibanja povezal s kopico zdravstvenih težav – povečan krvni pritisk, povišan holesterol in sladkor v krvi, debelost, pa tudi tveganje srčnih bolezni in raka. »Raziskovalci so analizirali več različnih študij o času sedenja in času aktivnosti ter prišli do ugotovitve, da je pri tistih, ki presedijo več kot osem ur na dan – bodisi v službi, v avtu ali pred TV – tveganje smrti podobno povečano kot pri tistih, ki kadijo ali so predebeli. Po analizi podatkov o več kot milijonu ljudi lahko ocenimo, da že ura fizične aktivnosti na dan močno zmanjša škodljive učinke predolgega sedenja. Pri drugače zelo aktivnih ljudeh se tveganje smrti zaradi predolgega sedenja skoraj izniči,« je nekoliko drugače kot avtorji tokratne študije tedaj zatrdil Laskowski, ki priporoča premore in kratek sprehod že po pol ure sedenja.
