Vpliv družbenih omrežij na naša življenja je kompleksen, kar še posebej velja za mlade. Nova raziskava Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije (JRC) razkriva, da ni toliko pomembno, koliko časa preživimo na družbenih omrežjih, temveč kako jih uporabljamo. Pasivno brskanje po vsebinah je, se zdi, posebej povezano z občutki osamljenosti.
Družbena omrežja so postala neločljiv del vsakdana. Omogočajo globalno povezanost, sodelovanje in deljenje idej brez geografskih omejitev. Z njimi ohranjamo stike z družino in prijatelji ter gradimo skupnosti.
Manj osebnih stikov
Količina časa, preživetega na spletu, je v zadnjih letih močno narasla, hkrati so osebni stiki, kot kažejo raziskave, upadli. To je sprožilo vprašanja o vplivu družbenih omrežij na dobrobit ljudi in občutek osamljenost nekaterih posameznikov..
Raziskava JRC, predstavljena v poročilu Osamljenost in uporaba družbenih omrežij v Evropski uniji (povezava - v angleškem jeziku), temelji na podatkih iz evropske raziskave o osamljenosti iz leta 2022. Razkriva, da mladi Evropejci, stari med 16 in 30 let, v povprečju preživijo več kot dve uri dnevno na družbenih omrežjih, pri čemer jih tretjina kaže znake odvisnosti, kot je zanemarjanje dela, šole ali družine zaradi uporabe novih tehnologij.
Najbolj skrb vzbujajoča je razlika med pasivnim brskanjem in aktivno udeležbo. Pasivno brskanje, kot je neskončno skakanje po vsebinah, je tesno povezano z višjo stopnjo osamljenosti. Nasprotno pa aktivna uporaba – komentiranje, deljenje in ustvarjanje vsebin – ali uporaba aplikacij za sporočanje, kot je WhatsApp, nimata takšnega učinka.
Poudarek na kakovosti
Poudarek na kakovosti interakcij, ne le na količini časa, je ključnega pomena za oblikovanje bodočih politik, še ugotavljajo.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je že ob izvolitvi napovedala evropsko preučitev širših učinkov družbenih omrežij na dobrobit mladih. »JRC v sodelovanju z Generalnim direktoratom za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje že nadaljuje raziskave o vplivu navad na družbenih omrežjih na duševno zdravje in šolske dosežke mladih,« so še sporočili ob objavi izsledkov najnovejše raziskave.
Evropska unija s projektom Spremljanje osamljenosti v Evropi sicer neposredno naslavlja to tematiko. Namen je oblikovati rešitve, ki bodo mlade spodbujale k bolj aktivni in pozitivni uporabi digitalnih orodij, hkrati pa zmanjšale tveganja v teh časih.
