Na črnem oblazinjenem stolu v majhni kliniki leži 27-letno dekle. Ko se tanka kanila prebije pod kožo njenega lica, se spači, tiho stisne zobe, bolečina je ostra, toda zanjo je to cena za obljubo, ki jo ponuja vsebina brizge. Dekle ne prejema botoksa, niti hialuronske kisline, ki je desetletja kraljevala v svetu estetskih popravkov. V njen obraz vbrizgavajo polinukleotide – drobne fragmente DNK, pridobljene iz sperme postrvi ali lososa. Sliši se kot scenarij znanstvenofantastičnega filma ali morda kot bizarna lepotna muha, toda gre za postopek, ki ta čas pretresa temelje kozmetične industrije, poroča BBC.
Obravnava, ki jo prejema, ni namenjena spreminjanju potez njenega obraza, temveč biološkemu »hekanju« njenih celic. Polinukleotidi, ki se v medicini že dolgo uporabljajo za celjenje ran in zdravljenje opeklin, so našli svojo pot v estetsko medicino z obljubo biostimulacije. Teorija je privlačna: ker je naša DNK presenetljivo podobna ribji, človeško telo te fragmente prepozna in jih uporabi kot gradnike za regeneracijo.
Vzpon lososovega tretmaja sovpada s kulturnim premikom v dojemanju lepote. Leta, ko so kraljevali napihnjeni, nenaravni obrazi, se umikajo želji po tihih popravkih. Generacija Z in milenijci ne želijo več spreminjati svojih potez, pač pa želijo delovati bolj sveži.
Globinski vitamini
Spremembo je letos poleti nevede napovedala pop zvezdnica Charli XCX, ko je svojim devetim milijonom sledilcev na instagramu zaupala, da so polnila preteklost in da zdaj prisega na polinukleotide, ki jih je opisala kot globinske vitamine. Ko se takšnim izjavam pridružijo še zvezdnice kova Kim Kardashian in Jennifer Aniston – slednja je v oddaji Jimmyja Kimmla v šali navrgla »ali nimam čudovite lososove kože?« – postane jasno, da imamo opraviti z globalnim fenomenom.
Toda za bleščečimi naslovi se skriva kompleksna znanost in, kot opozarjajo strokovnjaki, tudi tveganja, ki jih marketing pogosto spregleda.
Postopek deluje na celični ravni. Ko ribjo DNK vbrizgajo v dermis, stimulira fibroblaste – celice, odgovorne za proizvodnjo kolagena in elastina. To sta ključna proteina, ki koži dajeta strukturo in prožnost in katerih proizvodnja z leti drastično upade.
Za pacientke cilj ni samo glajenje gub. Želijo si, denimo, zdravljenja brazgotin po aknah, ki jih spremljajo že leta. Koža naj bi bila bolj hidrirana in napeta. Če nič drugega, menda občutijo izboljšano teksturo kože.
Vendar ta naravni pristop ni poceni. Ena terapija stane od 240 do 600 evrov, priporočljiva pa je serija treh obiskov, ki ji sledijo vzdrževalni tretmaji vsakih šest mesecev.
Moda prehiteva znanost
Kljub navdušenju pa stroka opozarja, da moda morda prehiteva znanstvene dokaze. Nukleotidi so sicer gradniki življenja, vendar mnogi dvomijo o preprosti logiki, da bo vbrizgavanje narezanih koščkov lososove DNK v obraz čudežno pomladilo kožo. Ni zanesljivih, trdnih podatkov, opozarjajo.
Problem ni nujno v sami snovi, temveč v regulaciji in izvedbi. Medtem ko so polinukleotidi v Evropi in Združenem kraljestvu registrirani kot medicinski pripomočki in ne zdravila, kar zahteva manj stroga testiranja, v ZDA še niso prejeli odobritve FDA.
To ustvarja sivo cono, ko lahko na trg vstopijo izdelki dvomljive kakovosti. Zaradi pomanjkanja stroge regulacije lahko kdorkoli uporablja izdelke, ki niso bili ustrezno testirani.
V Sloveniji in Evropski uniji morajo imeti takšni pripravki oznako CE, kar zagotavlja določeno varnost, vendar pa je trg estetske medicine pogosto zasičen s ponudniki, ki nimajo ustreznega medicinskega znanja za obvladovanje morebitnih zapletov, kot so alergijske reakcije ali žilne okluzije.
