Viroze so pogoste, vendar se večina ljudi hitro pozdravi brez večjih težav. Kljub temu lahko pri nekaterih posameznikih nastanejo resni zapleti, denimo sinusitis, vnetje ušes, bronhitis in pljučnica. Zato je pomembno, da simptome viroze spremljamo in pravočasno poiščemo zdravniško pomoč, če se stanje poslabša. S pravilnim zdravljenjem in preventivnimi ukrepi, kot so počitek, hidracija in cepljenje, lahko zmanjšamo tveganje za resne zaplete ter pospešimo okrevanje.
Viroze so okužbe, ki jih povzročajo različni virusi, med drugim rinovirusi, adenovirusi, koronavirusi, influenca (gripa) in drugi. Večina viroz se kaže z znaki, kot so povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah, glavobol, zamašen nos, kašelj in vneto grlo. Pri večini ljudi so simptomi blažji in se po nekaj dneh umirijo, vendar pa so pri nekaterih posameznikih, predvsem tistih z oslabljeno imunostjo, starejših in otrocih, mogoči zapleti.
Sinusitis
Navadno se pojavi kot zaplet po prehladu ali gripi. Gre za akutno ali kronično vnetje sluznice v obnosnih votlinah. Akutni sinusitis se pogosto razvije po prehladu ob zamašitvi nosnih prehodov, zaradi česar v sinusih zastaja sluz. Sinusitis najpogosteje nastane pri virusnih okužbah, vendar ga lahko povzročijo tudi bakterije ali alergije. Pri akutnem sinusitisu se simptomi lahko poslabšajo po začetnem izboljšanju prehladnih simptomov. Med najpogostejšimi simptomi so bolečine po obrazu, te so navadno najizrazitejše v čelu in licih, zamašen nos in težave z dihanjem, bolečine v grlu, glavobol, povišana telesna temperatura, izcedek iz nosu, ki je pogosto zelenkast ali rumen, včasih pa se zmanjša tudi občutek za vonj.
Če sinusitisa ne zdravimo ali če okužba ne izgine, lahko postane kroničen. Kronični sinusitis lahko povzroči dolgotrajne težave, kot so trajna zamašenost nosu, zmanjšana kakovost življenja, pogosti glavoboli in utrujenost. V hujših primerih se lahko pojavijo resni zapleti, kot so širjenje okužbe na druge dele telesa, denimo oči ali možgane.
Vnetje ušes
Drugi pogosti zaplet viroz so vnetja ušes, predvsem pri otrocih. Akutno vnetje srednjega ušesa je pogosto povezano z okužbami zgornjih dihal, kot so prehladi ali gripa. Ko se zgornje dihalne poti vnamejo, se lahko zamaši evstahijeva cev, ki povezuje srednje uho z nosno votlino. Ta zamašitev preprečuje normalno drenažo tekočine iz ušesa, kar ustvarja ugodne razmere za razvoj okužbe. Simptomi vnetja ušes poleg bolečine vključujejo še občutek pritiska v ušesu, ob gnojnem vnetju izcedek iz ušesa, pridružijo se lahko težave s sluhom in povišana telesna temperatura.
Če vnetje srednjega ušesa ne zdravimo, lahko povzroči hujše težave, kot so kronične okužbe, poškodbe slušnih živcev ali širjenje okužbe na notranje uho in celo v možgane.
Bronhitis in pljučnica
Vnetje bronhijev ali bronhitis se običajno pojavi kot zaplet ob virozi, zlasti pri prehladu ali gripi. Za to vnetje je značilno okrepljeno nastajanje sluzi v dihalnih poteh, kar povzroči kašelj, pogosto produktiven (s sluzjo). Če bronhitisa ne zdravimo ali se razvije v hudo obliko, se lahko pojavi pljučnica – vnetje pljuč, ki lahko zahteva bolnišnično zdravljenje.
Pri pljučnici so simptomi lahko zelo resni. Poleg povišane telesne temperature se pojavijo težave z dihanjem, bolečine v prsih pri dihanju ali kašljanju in izkašljevanje sluzi (ta je lahko krvava), pogosti sta tudi splošna oslabelost in utrujenost.
Pljučnica je lahko resna in celo smrtonosna, posebno pri starejših in ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom. Zdravljenje pljučnice navadno vključuje antibiotike (ob bakterijski okužbi) in druge podporne ukrepe, kot sta kisikova terapija in hidracija.
Druge možne posledice
Poleg omenjenih zapletov lahko viroze povzročijo tudi druge zdravstvene težave. Med njimi je vnetje žrela, ki je pogosto posledica virusnih okužb in lahko povzroči boleče grlo, težave pri požiranju in povišano telesno temperaturo. Pojavi se lahko povečanje limfnih vozlov, saj se telo bojuje proti okužbi. To je običajno znak, da telo ustvarja imunski odziv. V najslabšem primeru se lahko vname srčna mišica (miokarditis), kar lahko vodi v resne zaplete, kot so srčno popuščanje in aritmije.
Preprečevanje
Najpomembnejša ukrepa za preprečevanje zapletov pri virozah sta pravočasno zdravljenje in skrb za podporo imunskemu sistemu. Pri tem je treba upoštevati, da telo ob bolezni potrebuje počitek in hidracijo, saj se le tako lahko učinkovito bojuje proti okužbi. Če se pojavi bakterijska okužba, denimo bakterijski sinusitis ali pljučnica, so potrebni antibiotiki. Vendar ti niso učinkoviti proti virusnim okužbam, zato je pomembno, da se jih ne uporablja brez ustreznega zdravniškega nadzora. Cepljenje proti gripi in drugim virusnim okužbam je pomemben preventivni ukrep, ki lahko zmanjša tveganje za zaplete, zlasti pri ranljivih skupinah.
