Zveni poznano?
In čeprav si vsako leto rečemo, da bomo letos res malo bolj zmerni, se telo po praznikih pogosto oglasi prej kot slaba vest.
Zgaga, napihnjenost, razbijanje srca, bolečine v trebuhu, slab spanec ali nenavadna utrujenost in splošno slabo počutje – vse to radi pripišemo težki hrani ali odvečnemu kozarcu vina. Večinoma te težave minejo same od sebe, včasih pa so opozorilo, da se v ozadju morda skriva bolezen.
Ko ima želodec preprosto dovolj
Med prazniki je želodec običajno prvi, ki se oglasi. Ena najpogostejših prazničnih težav je namreč zgaga, za katero so obilni obroki, mastna hrana in alkohol idealna kombinacija. Če zgago in pekoč občutek za prsnico občutimo le občasno, gre najverjetneje za prehodno težavo. Če pa se ponavlja ob vsakem večjem obroku, je lahko znak gastroezofagealne refluksne bolezni.
Alkohol in težka hrana lahko povzročita tudi vnetje želodčne sluznice (gastritis) ali poslabšata želodčno razjedo. Bolečine v zgornjem delu trebuha, slabost, pekoč občutek in (v hujših primerih) temno blato niso nekaj, kar bi smeli pripisati le prazničnemu razkošju, ampak znaki za alarm.
Ko trebušna slinavka protestira
Trebušna slinavka ni glasna, a zna biti zelo jasna. Preveč alkohola in obilni obroki lahko sprožijo akutni pankreatitis oziroma vnetje trebušne slinavke, ki se pogosto pojavi prav po praznikih in je tesno povezan s prekomernim uživanjem alkohola ter obilnimi obroki. Močne bolečine v trebuhu, ki se širijo v hrbet, slabost in bruhanje – to stanje nikakor ni praznično in zahteva takojšnjo zdravniško pomoč.
O bolečinah v hrbtu smo sicer pisali v prispevku z naslovom Bolečine v hrbtu: vzroki, preprečevanje in učinkovite rešitve.
Jetra si vse zapomnijo
Jetra so eden najbolj potrpežljivih organov v telesu. Dolgo prenašajo napačne prehranske navade in alkohol, a si vse zapomnijo. Pogosto prav prazniki razkrijejo ali poslabšajo maščobno bolezen jeter, bodisi alkoholno ali nealkoholno. Ta pogosto nima izrazitih simptomov in sprva ne boli, kasneje pa utrujenost, slabo počutje, občutek teže pod desnim rebrnim lokom in nenormalni jetrni testi v laboratorijskih izvidih povedo svoje.
Srce na prazničnem vrtiljaku
Ste po praznikih kdaj občutili razbijanje ali preskakovanje srca ali neprijeten nemir v prsih? Temu pravimo holiday heart syndrome – motnje srčnega ritma, ki se pojavijo po uživanju večjih količin alkohola, tudi pri sicer zdravih ljudeh.
Prazniki so lahko problematični tudi za ljudi z že znanim visokim krvnim tlakom ali srčnim popuščanjem. Preveč soli, alkohola in tekočine lahko povzroči zvišanje tlaka, otekanje nog, zasoplost in izrazito utrujenost. To niso običajne posledice praznične sproščenosti, ampak znak, da srce dela pod povečanim pritiskom. O povišanem krvnem tlaku pišemo v tem prispevku: Hipertenzija – tihi ubijalec: kako prepoznati visok krvni tlak in ga pravočasno znižati.
Prim. Matija Cevc, specialist interne medicine z Interne klinike UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srce in ožilje, je v oddaji Zdravnik ob 18h povedal, da so srčno-žilne bolezni vzrok za kar 36 odstotkov vseh smrti v Sloveniji. Zaradi njih pri nas vsako leto umre okoli 3300 moških in 4500 žensk.
Sladkor, holesterol in protin – stari znanci praznikov
Za ljudi s sladkorno boleznijo so prazniki pravi izziv. Neuravnoteženi obroki in alkohol povzročajo nihanje krvnega sladkorja, kar se lahko kaže kot žeja, utrujenost ali pogostejše uriniranje.
Praznična prehrana pogosto poslabša tudi povišan holesterol in trigliceride, kar dolgoročno povečuje tveganje nastanka srčno-žilnih bolezni.
Vloga holesterola kot dejavnika tveganja za pojav srčno-žilnih bolezni je ključna. »V Sloveniji ima kar od 60 do 65 odstotkov ljudi povišan LDL, slabi holesterol, a tega se jih zaveda samo tretjina,« je prim. Cevc poudaril v oddaji Zdravnik ob 18h o srčno-žilnih boleznih. To so torej ljudje, ki imajo povišano stopnjo tveganja nastanka srčno-žilnega dogodka.
Posebno neprijeten gost pa je protin oziroma putika, ki se pogosto oglasi prav po praznikih. Napad bolečin v palcu na nogi po praznikih ni naključje – alkohol (še posebej pivo) in mesne jedi so znani sprožilci te bolezni.
Alkohol, spanje in počutje
Ne smemo pozabiti na težave s spanjem in razpoloženjem. Čeprav alkohol pogosto pomaga hitreje zaspati, močno poslabša kakovost spanja. Posledice so jutranja utrujenost, slabša koncentracija, razdražljivost in povečana tesnoba. Težave s spanjem po alkoholu so pogost, a pogosto spregledan praznični pojav.
Če se po praznikih počutimo psihično izpraznjene, to ni znak šibkosti, ampak normalen odziv telesa na alkohol in porušen ritem.
Je decembrska depresija mit?
»Zdi se, da v tem času ni večje pojavnosti depresije, je pa lahko v tem obdobju več stisk, ki lahko okrepijo depresijo pri nekom, ki se že tako bori s to boleznijo,« je v spletni oddaji Zdravnik ob 18h o depresiji pojasnil psihiater Marko Saje z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana in dodal, da je pojavnost depresije glede na podatke sicer višja spomladi in jeseni. V zimskem času pa govorimo o sezonski depresiji, ki se pojavi s krajšanjem dneva, ko je manj svetlobe in je razpoloženje bolj ogroženo.
Zdravila ne poznajo praznikov
Prazniki niso čas za eksperimentiranje z zdravili. Če redno jemljete zdravila za kronične bolezni, kot so visok krvni tlak, sladkorna bolezen, bolezni srca ali želodca, jih ne smete samovoljno opuščati ali spreminjati odmerkov, tudi če se med prazniki počutite dobro ali pa vas zamika misel, da bi jih zaradi hrane in alkohola izpustili. Nenadna prekinitev zdravljenja je lahko nevarnejša od samega prazničnega razvajanja. Če imate vprašanja glede zdravil in praznikov, se pravočasno posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
V oddaji Zdravnik ob 18h o zaupanju med bolnikom in zdravstvenim osebjem ter o pravicah in odgovornostih bolnikov je hematologinja prim. Nataša Fikfak iz Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica dejala: »Od bolnika pričakujemo določeno mero odgovornosti: na primer, da redno jemlje zdravila in ve, kdaj mu jih bo zmanjkalo. Da redno hodi na kontrole. Z ozaveščenim bolnikom je vsekakor lažje sodelovati in si deliti odgovornost za zdravljenje.«
Kdaj k zdravniku?
Če se praznično obarvane težave pojavljajo vsako leto, so vedno hujše ali trajajo še dolgo potem, ko je zadnji kos potice že zgodovina, je čas za pogovor z zdravnikom. Telo namreč zelo redko opozarja brez razloga.
Prazniki so namenjeni uživanju, ne trpljenju. Če nas telo v tem času glasno opominja, je morda prav zdaj pravi trenutek, da mu prisluhnemo.
Kako lahko pomaga Zdravnik ob 18h?
Če se sprašujete, ali so vaše težave še »normalne« ali pa bi jim veljalo nameniti več pozornosti, vam je lahko v pomoč Zdravnik ob 18h. V spletnih oddajah Zdravnik ob 18h in člankih o raznih zdravstvenih težavah na razumljiv način predstavljamo preverjene informacije o posameznih boleznih in stanjih. Naš cilj je opolnomočenje javnosti ter razvijanje odgovornega odnosa do telesa in duha. Včasih je že dobro pojasnilo dovolj, da lažje prepoznamo, kdaj telo potrebuje zgolj počitek in kdaj je čas, da poiščemo zdravniško pomoč.
A pozor: vsebine na spletni strani Zdravnik ob 18h so namenjene informiranju in ozaveščanju o zdravju – nikakor ne morejo nadomestiti osebnega posveta z zdravnikom ali s farmacevtom. Če se zdravstvene težave ponavljajo, stopnjujejo ali vas skrbijo, se posvetujte z zdravstvenim strokovnjakom. V primeru nujnih zdravstvenih stanj pa nemudoma poiščite pomoč v najbližji zdravstveni ustanovi.
