Znanstveniki resno preučujejo, kako bi lahko shujšali s pomočjo pitonov. Ne ustrašite se, ne gre za idejo kakšnega norega znanstvenika, da bi taka kača pač stiskala debeluha, dokler ne izgubi nekaj kilogramov. Raziskovalci z več ameriških univerz verjamejo, da bi z zdravili, pridobljenimi iz pitonove krvi, lahko pomagali ljudem, ki želijo hujšati, da dlje časa ostanejo siti. Na tak način, torej s pomočjo tako imenovanega hormona sitosti GLP 1, ki uravnava apetit, upočasni prebavo in omili občutek lakote, delujejo tudi sedanja zdravila za hujšanje, kot sta wegovy in mounjaro. Ta imajo žal tudi številne neprijetne učinke, kot so slabost, bolečine v želodcu, prebavne težave, izguba mišic in povešena koža.
Ameriški znanstveniki z Univerze Kolorado v Boulderju so pri preučevanju pitonov, ki lahko po obilnem obroku zdržijo brez hrane tudi po več mesecev, v njihovi krvi prvi odkrili spojino, ki nekajmetrskim plazilcem pomaga zavirati apetit brez posledic za srce in mišice. Študija, ki so jo izvedli še znanstveniki na univerzah Stanford in Baylor, bi lahko utrla pot prihodnjim metodam za hujšanje pri ljudeh brez nezaželenih učinkov.
Ena od avtoric študije Leslie Leinwand, ki se s pitoni ukvarja že dve desetletji, pravi: »To je odličen primer biologije, ki jo navdihuje narava. Opazujete izjemne živali, ki zmorejo stvari, ki jih mi in drugi sesalci ne zmoremo, in to poskušate izkoristiti za terapevtske posege.« Raziskava, objavljena v reviji Natural metabolism, kaže, da bi si lahko pri izdelavi novih zdravil za hujšanje pomagali kar s plazilci, ki zrastejo do velikosti telefonskega droga in lahko pogoltnejo kar celo antilopo. Raziskava je pokazala, da se pitonom v urah po jedi srce razširi za 25 odstotkov, metabolizem pa se pospeši za 4000-krat, kar jim pomaga prebaviti obrok.
Obeta se jim lep zaslužek
Pri preiskavah pitonov, ki so jih hranili enkrat na mesec in nato s preučevanjem vzorcev krvi odkrivali vzrok njihove supermoči, je sodeloval tudi Jonathan Long, profesor patologije na Univerzi Stanford. »Če želimo resnično razumeti metabolizem, moramo iti dlje od opazovanja miši in ljudi ter si ogledati največje presnovne ekstreme, ki jih ponuja narava,« trdi Long, ki je skupaj s kolegi odkril 208 metabolitov (snovi, ki se pojavijo med razgradnjo hrane), katerih količina se je znatno povečala, ko so pitoni zaužili svoj obrok. Posebej, kar za tisočkrat, se je povečala količina molekule, imenovane para-tiramin-O-sulfat (pTOS). Nadaljnje študije, opravljene z raziskovalci Univerze Baylor, so pokazale, da je dajanje visokih odmerkov pTOS debelim ali vitkim mišim sprožilo izgubo teže, ne da bi povzročilo prebavne težave, izgubo mišic ali utrujenost.
Študija je pokazala, da pTOS, ki ga proizvajajo črevesne bakterije kače, pri miših ni naravno prisoten, so ga pa v manjši meri odkrili tudi v človeškem urinu, pri čemer se raven spojine nekoliko poveča po obroku. »V bistvu smo odkrili glavni zaviralec apetita, ki pri miših deluje brez nekaterih stranskih učinkov, ki jih imajo zdravila GLP-1. Ne bomo se ustavili samo pri tem enem metabolitu, saj se je treba še veliko naučiti,« napoveduje Leinwandova, ki se očitno zaveda prelomnosti in dobičkonosnosti njihovega odkritja, saj je skupaj z Longom in kolegi z Boulderja že ustanovila zagonsko podjetje Arkana Therapeutics. Na podlagi svojih raziskav o pitonih si bodo prizadevali za razvoj novih zdravljenj in zdravil za hujšanje z uporabo metabolitov, ki jih najdemo v pitonih. Poleg izgube teže bi lahko ta zdravila ciljala tudi na starostno izgubo mišic ali sarkopenijo, ki ob staranju prizadene praktično vse ljudi, zdravil zanjo pa trenutno ni. Podjetna ekipa znanstvenikov bo zdaj skušala čim prej raziskati še, kako pTOS deluje pri ljudeh. Želimo jim spodbudne rezultate in veliko uspeha, upati je le, da med stranskimi učinki novih zdravil pri ljudeh ne bo kakšnega sikanja ali plazenja.
