V zadnjih letih je tetoviranje v Sloveniji postalo sila priljubljeno. Poglejmo samo, koliko je lokalov, kjer opravljajo takšno dejavnost. Zanesljivih podatkov, koliko Slovencev si je na tak način že poslikalo telo, ni, ocenjujejo pa, da je v Evropi na splošno kakšnih deset do dvajset odstotkov ljudi, ki ima vsaj eno tetovažo. V Združenih državah Amerike jo ima že približno vsak tretji prebivalec. Po svetu se delež tetoviranih giblje okoli 18 odstotkov.

Zanimivo pa je vprašanje, kako se telo dejansko odzove, ko črnilo prodre v kožo. Dermatologinja Lauren Ploch je za revijo Popular Science nedavno pojasnila, da se pigment črnila nabira med povrhnjico in maščobnim tkivom, torej v plasteh kože, ki se obnavljajo veliko počasneje kot zgornja plast. Prav zaradi tega tetovaže ostanejo trajne, vendar tudi terjajo posebno skrb za higieno, saj lahko okužbe vstopijo v telo prek nesterilne igle.

Najpogostejši zapleti

Najpogostejši zaplet, ki se lahko pojavi, je alergijska reakcija na črnilo. Ta se kaže kot rdečica, oteklina ali srbečica na mestu tetovaže. Po besedah strokovnjakov je ključno, da se pred samim posegom pozanimamo o kakovosti in varnosti barv ter sterilnosti opreme.

Kdor se želi okrasiti s tetovažo, naj se pozanima o kakovosti črnil in storitev, se po potrebi posvetuje z zdravnikom ter spremlja odzive svoje kože.

»Ko tetovažno črnilo prodre v kožo, ga telo prepozna kot tujek. To sproži odziv imunskega sistema, ki na mesto vnosa pošlje imunske celice, zato je lahko koža na novo tetoviranega mesta vneta ali občutljiva,« je za omenjeno revijo pojasnila plastična kirurginja Lauren Moy iz Beverly Hillsa.

In še: pogosto se zgodi, da majhne količine pigmenta telo v določenih primerih razgradi do te mere, da ga prek limfnega sistema odvede tudi v bezgavke.

Vse več raziskav

Ob porastu števila tetovaž se pojavlja tudi vse več raziskav, ki preučujejo, kako črnila vplivajo na naše zdravje. Ena od zadnjih večjih študij, izvedena med 5400 ljudmi, je nakazala na morebitno povezavo med tetovažami in limfomom oziroma malignimi limfomi. Raziskovalci so prišli do ugotovitve, da so ljudje s tetovažami nekoliko bolj dovzetni za tovrstnega raka, a hkrati poudarili, da večje število ne povečuje tveganja v primerjavi z manjšim številom tetovaž. 

V Sloveniji so saloni, ki ponujajo to storitev, dolžni upoštevati stroge higienske in sanitarne standarde. / Foto: Istock

V Sloveniji so saloni, ki ponujajo to storitev, dolžni upoštevati stroge higienske in sanitarne standarde. / Foto: Istock

Čeprav nove raziskave burijo duhove in odpirajo vprašanja o možni povezanosti z razvojem bolezni, znanstveniki poudarjajo, da trenutno ni jasno, ali gre le za naključje ali resnično vzročno zvezo. 

Kdor se torej želi okrasiti s tetovažo, naj se pozanima o kakovosti črnil in storitev, se po potrebi posvetuje z zdravnikom ter spremlja odzive svoje kože – prav previdnost in odgovoren pristop sta namreč najboljši zagotovili za varen korak v svet trajne telesne poslikave.

Priporočamo