Tretji petek v novembru zaznamujemo dan slovenske hrane in z njim povezani tradicionalni slovenski zajtrk. Na mizah v vrtcih, šolah in mnogih domovih zadiši po kruhu, maslu, mleku, jabolkih in seveda nepogrešljivem medu. Slovenci imamo med radi, saj podatki Statističnega urada RS kažejo, da je lani prebivalec Slovenije pojedel približno kilogram oziroma natančneje 1,01 kilograma medu.
Stari rek pravi, da ena žlica medu na dan prežene zdravnika stran, in čeprav med ni čudežno zdravilo, prinaša njegovo redno uživanje dokazane koristi. Med je odličen vir naravne energije, saj glukoza in fruktoza telesu zagotovita takojšnjo moč, kar je idealno za začetek dneva ali hitro okrevanje po naporu. Poleg tega surov med vsebuje antioksidante, encime in minerale, kot so železo, cink in kalij, ki krepijo imunski sistem, delujejo antibakterijsko ter blažijo vnetja v grlu. Žlica medu v toplem mleku ali čaju pa pred spanjem pomirja in izboljšuje kakovost počitka.
Ceneni ponaredki
Pri nakupu medu moramo biti previdni, saj gre za eno od živil, ki jih na svetovnem trgu najpogosteje ponarejajo z dodajanjem cenenih sladkornih sirupov in barvil. Zato je pomembno, da izberemo lokalni, slovenski med. S tem se izognemo ponaredkom in pregrevanju medu, ki je pogosto pri uvoženih izdelkih, da ostanejo tekoči, s čimer pa se uničijo dragoceni encimi. Lokalni med vsebuje tudi cvetni prah rastlin iz našega okolja, kar lahko telesu pomaga pri navajanju na alergene in blaženju simptomov senenega nahoda. Z nakupom pri domačem čebelarju ne skrbimo le za svoje zdravje, temveč neposredno podpiramo ohranjanje čebel, ki so nujne za opraševanje in pridelavo hrane.
Slovenci smo narod čebelarjev, a je domača pridelava izjemno odvisna od naravnih dejavnikov. Stopnja samooskrbe z medom namreč močno niha glede na vremenske razmere. Lani je bila ta stopnja 51-odstotna, kar predstavlja precejšnje izboljšanje v primerjavi z letom pred tem, ko smo zaradi neugodnega vremena zabeležili najnižjo, zgolj 13-odstotno samooskrbo po letu 2000. Za primerjavo lahko vzamemo prav leto 2000, ko so bile razmere idealne in smo dosegli rekordno, kar 112-odstotno pokritost domačih potreb.
Poleg količine se spreminjajo tudi cene. Povprečna cena kilograma cvetličnega medu je lani znašala 9,24 evra. Če pogledamo trenutno stanje, so bili izdelki iz skupine džemov, marmelad in medu oktobra letos v primerjavi z enakim mesecem lani dražji za 2,1 odstotka. Kljub podražitvam pa med ostaja živilo, v katero se splača investirati zaradi njegove visoke hranilne vrednosti.
Praznujte dan slovenske hrane tako, da si privoščite kos kruha z maslom in pravim slovenskim medom, saj je to naložba v vaše zdravje in prihodnost naše narave.
