Eden od petih diagnosticiranih rakov debelega črevesja je pri osebi, mlajši od 54, pravi statistika, kar predstavlja 11-odstotno povečanje v tej starostni skupini v zadnjih dveh desetletjih. Kaj povzroča ta trend, dolgo ni bilo jasno. Študija, nedavno objavljena v reviji Nature, ponuja zanimivo razlago. Znanstveniki so odkrili povezavo med izpostavljenostjo toksinu kolibaktin v otroštvu in zgodnejšim pojavom raka.
Kaj so odkrili raziskovalci?
Študijo je vodil profesor Ludmil Alexandrov z Univerze v Kaliforniji v San Diegu. Ekipa je analizirala vzorce tkiv skoraj tisoč bolnikov, mlajših od 50 in iz 11 držav. Našla je presenetljivo veliko mutacij, povezanih s kolibaktinom – toksinom, ki ga proizvajajo nekatere bakterije E. coli. Še več: pri bolnikih, mlajših od 40 let, so bile tovrstne mutacije kar trikrat pogostejše kot pri starejših od 70 let, povzema National Geographic.
Analiza je pokazala, da so bili posamezniki najverjetneje izpostavljeni kolibaktinu že pred desetim letom starosti. Takšna zgodnja poškodba črevesnega mikrobioma bi po navedbah znanstvenikov razvoj raka pospešila za 20 ali 30 let.
Kaj je kolibaktin?
Kolibaktin je genotoksin, nekakšno orožje, ki ga bakterije uporabljajo proti drugim mikroorganizmom. V določenih pogojih lahko začne škodovati tudi gostitelju, in sicer tako, da se pritrdi na črevesno steno, napada celice in povzroča poškodbe DNK. Toda kot opozarjajo znanstveniki, zgolj prisotnost teh bakterij še ne pomeni, da se bo rak tudi zares razvil.
Na "aktivacijo" teh bakterij vplivajo okoljski dejavniki, kot so način rojstva (carski rez ali naravni porod), uporaba antibiotikov, dojenje, prehrana v zgodnjem otroštvu in predvsem prehranski vzorci kasneje v življenju. Zahodnjaška prehrana, bogata z mesnimi izdelki, sladkorji in rafiniranimi ogljikovimi hidrati, je že dolgo povezana tako z večjim tveganjem za raka debelega črevesa kot s kopico drugih zdravstvenih težav.
Potrebne so nadaljnje raziskave
Čeprav nova študija razkriva pomembno povezavo, znanstveniki opozarjajo, da to še ne pomeni neposrednega vzroka. Kljub temu odpira nove možnosti: od testov blata, ki bi zaznali mutacije povezane s kolibaktinom, do razvoja probiotikov, ki bi izpodrinili nevarne bakterije. To bi lahko predstavljalo varno preventivno strategijo.
Vendar kolibaktin najverjetneje ni edini krivec. »Ne smemo se osredotočiti samo na en dejavnik,« opozarja profesorica Cynthia Sears z Univerze Johns Hopkins. Do takrat pa priporoča preventivne ukrepe: uravnotežena prehrana, zadostna telesna aktivnost, opustitev kajenja in zmanjšanje uživanja alkohola.
Ključno je tudi ozaveščanje: simptomi, kot so dolgotrajne bolečine v trebuhu, nepojasnjeno hujšanje ali krvavitve iz danke, pogosto ostanejo prezrti. »Mladi morajo vedeti, da je lahko stvar resna,« poudarja Alexandrov. »Zgodnje odkrivanje bistveno poveča možnosti za uspešno zdravljenje.«
