Na površini človeškega telesa živi osupljivo število mikroorganizmov – bakterij, gliv, virusov in celo mikroskopskih pršic. Če povečamo kateri koli kvadratni centimeter kože, bomo na njem našli od deset tisoč do milijon bakterij. Čeprav se ob tej misli marsikdo zdrzne, znanost vse bolj potrjuje, da ti mikroorganizmi niso naši sovražniki, temveč nepogrešljiv del našega zdravja. Skupaj tvorijo tako imenovani kožni mikrobiom, kompleksen in dinamičen ekosistem, ki z nami sobiva že tisočletja.
Vsak del telesa s svojim mikrookoljem
Večina ljudi je že slišala za črevesni mikrobiom, katerega vpliv na presnovo, imunski sistem in celo duševno zdravje je dobro raziskan. Manj znano pa je, da je koža – naš največji organ – po raznolikosti mikroorganizmov takoj za črevesjem. To je presenetljivo, saj je v primerjavi s toplim in vlažnim okoljem prebavil zelo neizprosno okolje: je suha, izpostavljena UV-sevanju, temperaturnim nihanjem, mehanskim poškodbam in nenehnemu stiku z zunanjim svetom. Kljub temu so se mikrobi, ki tam živijo, skozi milijone let evolucije izjemno dobro prilagodili.
Koža ni enotna »pokrajina«, temveč mozaik različnih mikrookolij. Mastni predeli, kot so čelo, nos in hrbet, so bogati z bakterijami rodu Cutibacterium, ki se prehranjujejo s sebumom – oljnato snovjo, ki jo izločajo kožne celice. V vlažnih in toplih pazduhah prevladujejo bakterije Staphylococcus in Corynebacterium, med prsti na nogah pa poleg bakterij najdemo tudi številne glive. Suhi predeli kože, denimo roke in noge, so za bakterije manj gostoljubni, zato tam pogosteje najdemo viruse. Vsak del kože ima torej svojo mikrobno skupnost, prilagojeno specifičnim razmeram.
Krožni mikrobiom in imunski sistem
Ti mikroorganizmi z ljudmi niso v naključnem odnosu. Med nami in njimi se je razvil simbiotski odnos, v katerem imata koristi obe strani. Mikroorganizmi dobijo hranila in stabilno okolje za življenje, mi pa zaščito. Koristne bakterije namreč preprečujejo, da bi se na koži naselili nevarni patogeni. To dosežejo tako, da jim odvzamejo prostor in hranila ali pa proizvajajo snovi, ki zavirajo njihovo rast. Nekatere bakterije, kot sta Staphylococcus epidermidis in Staphylococcus hominis, celo proizvajajo protimikrobne molekule, ki zavirajo rast nevarnega Staphylococcusa aureusa, znanega povzročitelja kožnih okužb.
Kožni mikrobiom ima pomembno vlogo tudi pri razvoju in uravnavanju imunskega sistema, zlasti v otroštvu. Znanstveniki domnevajo, da mikrobi pomagajo imunskemu sistemu prepoznati, katere snovi so nevarne in katere ne, kar lahko zmanjša tveganje za alergije. Poleg tega mikrobi sodelujejo pri ohranjanju zdrave kožne bariere. Nekatere bakterije spodbujajo nastajanje lipidov – maščobnih molekul, ki delujejo kot »lepilo« med kožnimi celicami. Tako pomagajo zadrževati vlago, preprečujejo izsuševanje in ohranjajo kožo gladko, prožno in odpornejšo.
Ko se ravnovesje kožnega mikrobioma poruši, nastopi stanje, imenovano disbioza. To je povezano s številnimi kožnimi boleznimi, kot so atopijski dermatitis (ekcem), akne, luskavica, rozacea in prhljaj. Pri slednjem imajo pomembno vlogo glive rodu Malassezia, ki proizvajajo snovi, ki dražijo kožo lasišča in sprožijo vnetje. Vendar pa znanstveniki še vedno razpravljajo, ali je sprememba mikrobioma vzrok bolezni ali posledica že obstoječih težav s kožo.
S staranjem se sestava kožnega mikrobioma spreminja. Zmanjša se delež koristnih bakterij, ki pomagajo pri ohranjanju vlage in zaščiti pred okužbami, poveča pa se delež patogenih vrst. Posledica so suha koža, slabša regeneracija in večja dovzetnost za okužbe. To je še posebej problematično pri starejših ljudeh in diabetikih, pri katerih so kronične, slabo celjive rane resen zdravstveni zaplet. Raziskave kažejo, da lahko sestava kožnega mikrobioma celo napove, ali se bo rana uspešno zacelila ali ne.
Presenetljivo je tudi spoznanje, da kožni mikrobiom ščiti pred škodljivimi učinki ultravijoličnega sevanja. Ko UV-žarki poškodujejo DNK v kožnih celicah, imajo te vgrajene mehanizme za popravilo ali samouničenje. Raziskave nakazujejo, da mikrobi pomagajo uravnavati te procese in tako zmanjšujejo tveganje za nastanek tumorjev. Poleg tega vplivajo na imunski odziv kože po izpostavljenosti soncu.
Povezava med kožo in črevesjem
V zadnjih letih znanstveniki odkrivajo tudi presenetljivo povezavo med kožo in črevesjem. Spremembe ali poškodbe kože lahko vplivajo na črevesni mikrobiom, nekatere kožne glive pa so povezane s črevesnimi boleznimi, kot je Crohnova bolezen. To potrjuje teorijo o kožno-črevesni osi, ki dopolnjuje že znano povezavo med črevesjem in možgani.
Vse to odpira vrata novim terapevtskim pristopom. Namesto agresivnega uničevanja vseh mikroorganizmov znanstveniki raziskujejo ciljno usmerjene metode, kot so uporaba probiotikov, prebiotikov in bakteriofagov – virusov, ki napadajo le določene škodljive bakterije. Takšni pristopi bi lahko v prihodnosti bistveno izboljšali zdravljenje kožnih bolezni, okužb in kroničnih ran ter spremenili naš odnos do mikroskopskega sveta, ki živi na naši koži.
