Če ste kdaj poslušali svoj glas na posnetku in vam ni bil všeč, niste edini. Mnogi ljudje občutijo nelagodje ali celo odpor do zvoka svojega (posnetega) glasu. Razlogi za to so tako fiziološki kot psihološki.

Glas se začne v preponi, ko zrak iz pljuč potuje mimo glasilk. Te vibrirajo z neverjetno hitrostjo, kar ustvarja tone, ki se dvigajo po grlu in jih oblikujejo jezik ter usta v zvok. Zvok, ki ga nato zaznavamo, pa pride do nas na dva načina: prek zračne in prek kostne prevodnosti.

Ključ je v kosteh

Zračna prevodnost je način, kako slišimo večino zvokov okoli nas, vključno s posnetki našega glasu. Zvočni valovi potujejo po zraku, vstopijo v ušesni kanal, zavibrirajo bobnič in se prenesejo na majhne kosti v srednjem ušesu. Nato dosežejo polžek v notranjem ušesu, kjer se pretvorijo v električne signale za možgane.

Kostna prevodnost je način, kako slišimo svoj glas med govorjenjem. Vibracije se prenašajo skozi kosti lobanje neposredno v polžek, mimo srednjega ušesa. To pomeni, da svoj glas slišimo kot bogatejšega in globljega, kot ga slišijo drugi.

Ko torej poslušamo posnetek svojega glasu, manjkajo te vibracije, ki jih zaznavamo prek kostne prevodnosti. Posledično se naš glas zdi višji in tanjši, kar se nam posledično zdi tuje in neprijetno.

Naš glas je namreč tudi ključni del naše identitete in načina, kako se predstavljamo svetu. Raziskave kažejo, da zvok našega glasu za nameček vpliva na to, kako nas drugi dojemajo. Ljudje lahko na podlagi glasu sklepajo o naši inteligenci, zanesljivosti, prijaznosti in kompetentnosti.

»Naši glasovi so način, kako se notranje izražamo in kako se predstavljamo zunanjemu svetu,« je za ameriško revijo Popular Science komentiral dr. Brian Nuyen, otorinolaringolog na Stanfordu. Zaradi tega lahko poslušanje lastnega posnetega glasu povzroči nelagodje, saj ne ustreza naši samopodobi.

Poklicno prilagajanje

Kot zanimivost: novinarji, voditelji, politiki in učitelji pogosto prilagajajo svoj glas za poklicne  potrebe. Na primer, nekatere ženske znižujejo ton svojega glasu, da bi bile bolj avtoritativne, saj družba pogosto nižje glasove povezuje z avtoriteto. 

Spreminjanje zvoka glasu je možno na več načinov. Prilagajanje dihanja in podpore iz prepone lahko vpliva na moč in ton glasu. Oblikovanje zvoka z ustnicami, jezikom, nebom in zobmi lahko spremeni jasnost in barvo glasu. Z redno vajo in povratnimi informacijami lahko prilagodimo način govora.

»Mnogi ljudje lahko spremenijo način, kako proizvajajo svoj glas. Je namreč zelo prilagodljiv instrument,« je še povedal dr. Nuyen. »Z uporabo povratnih informacij lahko spremenimo način izvajanja telesnih funkcij, vključno z glasom.«

Je pa, kot še ugotavljajo strokovnjaki, sprejemanje svojega glasu takšnega, kot ga slišijo drugi, korak k boljšemu samozavedanju in samozavesti.