Vročinski valovi in temperature, ki se nevarno bližajo štiridesetim stopinjam, nas podzavestno silijo k iskanju najhitrejše možne osvežitve. Popolnoma naravno je, da ob močnem znojenju in hudi vročini sanjarimo o velikem kozarcu vode, polnem ledenih kock in rosnih kapljic. A čeprav se zdi ledena pijača v tistem trenutku kot najboljša in najbolj logična rešitev na svetu, zdravniki opozarjajo, da gre za eno najnevarnejših napak, ki jih lahko storite svojemu pregretemu telesu.
Ko se temperature zunaj povzpnejo do nevarnih skrajnosti, naše telo deluje na polnih obratih, da bi ohranilo optimalno notranjo temperaturo. Prekrvavitev se pospeši, žile tik pod površjem kože se močno razširijo, znojenje pa postane naš glavni obrambni mehanizem. Ko v ta pregreti, močno obremenjeni sistem nenadoma zlijemo tekočino, ki ima temperaturo blizu ledišča, tvegamo izjemno hude zdravstvene posledice, ki lahko uničijo še tako lep poletni dan.
Nevarni udarec za vagusni živec in ožilje
Ko v pregreto telo, ki se z vsemi močmi trudi ohladiti, nenadoma vnesemo ledeno tekočino, sprožimo silovit fiziološki šok. Ta nenadna sprememba temperature namreč neposredno in izjemno agresivno stimulira vagusni živec, ki poteka od možganov skozi vrat vse do trebuha in nadzoruje številne nehotene funkcije našega organizma, vključno s srčnim utripom. Hladna voda povzroči njegovo takojšnjo reakcijo, kar se v praksi odrazi kot nenaden in precejšen padec srčnega utripa. Pri nekaterih posameznikih, še zlasti pri starejših, kroničnih bolnikih ali tistih z nekoliko slabšim srčno-žilnim sistemom, lahko to vodi v hudo vrtoglavico, izgubo ravnotežja ali celo nenadno omedlevico sredi ceste oziroma plaže. Namesto osvežitve tako hitro pristanemo v stanju, ki zahteva nujno medicinsko pomoč.
Zakrčen želodec in ustavljena prebava
Poleg nevarnega vpliva na srčni ritem ledena voda povzroči pravo razdejanje tudi v našem prebavnem traktu. Ko ledeno mrzla tekočina doseže želodec, se tamkajšnje krvne žile v trenutku krčevito stisnejo, kar drastično upočasni in oteži celoten proces prebave. Namesto da bi tekočina hitro prešla v črevesje in hidrirala izsušeni organizem, zastane v želodcu, kjer lahko sproži izjemno boleče krče, občutek napihnjenosti in celo hudo slabost z bruhanjem. Vaše telo mora namreč v tistem trenutku vso svojo dragoceno energijo, ki bi jo sicer porabilo za naravno ohlajanje, preusmeriti v segrevanje zaužite tekočine na normalno telesno temperaturo. Ta nepotrebna poraba energije vso situacijo le še poslabša in vas po začetnem zelo kratkotrajnem olajšanju pusti še bolj pregrete in izčrpane.
Trik puščavskih nomadov za pravo osvežitev
Čeprav se morda sliši povsem nelogično in v popolnem nasprotju z našimi osnovnimi instinkti, strokovnjaki in zdravniki v najhujši poletni pripeki priporočajo pitje tekočin, ki imajo sobno temperaturo ali so celo nekoliko toplejše. Odličen primer pametnega spopadanja z vročino nam kažejo beduini in drugi puščavski nomadi, ki si sredi najhujšega sonca tradicionalno kuhajo vroč čaj. Topla pijača namreč po zaužitju rahlo in povsem varno dvigne notranjo temperaturo telesa, kar pošlje možganom jasen signal, da je treba še nekoliko pospešiti znojenje. Znoj, ki nato naravno hlapi z naše kože, predstavlja daleč najbolj učinkovit in za srčno-žilni sistem najvarnejši mehanizem ohlajanja, s katerim se boste ohladili postopoma in zanesljivo, brez nepotrebnih obiskov urgence.
