Če priznate ali ne, je dejstvo, da smo s prihodom lepih, sončnih, poletnih dni vedrejši in živahnejši, če pa nastopi oblačno, deževno jutro, smo nekako zaspani, mračni, počasni in naši udi so težki.
O tem ni več dvoma – atmosferske razmere vplivajo na človeka. Meteorologija je veda, ki obravnava te dinamične vplive in preučuje povezavo med biološkimi in meteorološkimi pojavi. Je razmeroma malo znana znanost. Vreme je zelo zapleten preplet meteoroloških elementov, med katerimi so najpomembnejši temperatura, vlaga, oblačnost in padavine, veter, zračni tlak, elektromagnetno valovanje, ioni in tako dalje. Vsi ti elementi imajo določen vpliv na človeka.
S spreminjanjem vremena se spreminja tudi naše telo. Pozimi smo manj odporni proti boleznim in število srčno-žilnih bolezni narašča. Na splošno je umrljivost po svetu največja pozimi. Najudobnejše se počutimo, ko je temperatura zraka okoli 21 stopinj, vlaga okoli 50 odstotkov in ni vetra. Atmosferske razmere vplivajo na kemične reakcije v našem telesu, krvni tlak, metabolizem in druge telesne procese.
Pri vremensko občutljivih ljudeh lahko prihod poletja poveča koncentracijo sladkorja in holesterola v krvi. Nasploh se telesna energija poveča, vznemirijo se različni hormoni v telesu, ki med drugim začnejo podžigati spolno domišljijo. Brada in lasje mladih podvojijo stopnjo rasti. V takšni vremensko občutljivi skupini ljudi so tudi takšni, ki psihično ne prenesejo velikih sprememb, ki jih po dolgi mrzli zimi prinašata pomlad in poletje. V tem letnem času je največ sprejemov bolnikov na psihiatrične oddelke. Število samomorov v ZDA je največje konec marca in v začetku aprila.
Glavkom in plodnost
Meteorološki testi kažejo, da so spremembe atmosferskega tlaka možni vzrok za nenavadno človeško vedenje. V tokijskih avtobusih in taksijih potniki pogosto pozabijo svoje dežnike in torbe v dneh, ko zračni tlak močno pade. V Ontariu (Kanada) se tudi največ prometnih nesreč zgodi v dneh z nizkim zračnim pritiskom. Nenadni dvig temperature na območjih z nizkim tlakom lahko spodbudi agresivno vedenje in samomore. Srčni infarkt je najpogostejši aprila in oktobra. Razjede na želodcu in dvanajstniku se poslabšajo spomladi in jeseni. Menijo, da se takrat pogosteje pojavljajo tudi psihoze.
Ljudje z revmatskimi obolenji in astmo so občutljivi za vremenske spremembe. Ne samo da jih ob spremembi vremena (dež, vlažna vročina, nevihta) bolj bolijo sklepi, nekateri lahko spremembo vremena celo predvidijo. Marsikje po svetu so topli vetrovi, ki pihajo spomladi in jeseni, povezani s pogostim pojavom glavobolov, slabosti, razdražljivosti, motenj koncentracije, depresije in utrujenosti pri ljudeh.
Zdi se, da so tudi plodnost, telesna rast in začetek pubertete povezani z letnim časom. Raziskovalec iz Bostona je ugotovil, da so zdrave semenčice najaktivnejše dvakrat na leto – junija in konec septembra! Rusi po drugi strani preučujejo morebitno povezavo med vremenskimi razmerami in očesno boleznijo glavkomom, vplive podnebja na peptične razjede ter povezavo med vremenskimi dejavniki in boleznimi možganov. In čeprav so nekatere raziskave v meteorobiologiji še nedefinirane, nejasne in vprašljive, še vedno ni razloga, da ne bi upoštevali dosedanjih spoznanj, da ne smemo zanikati vremenskih vplivov, ki zagotovo obstajajo. Nekateri meteorobiologi menijo, da bi morali zdravniki to upoštevati, saj ne gre zanikati, da sprememba vremena vpliva na kemične procese v telesu.
