Zobna sklenina je najtrša snov v človeškem telesu, mnogo trša kot kosti. Imajo pa kosti bistveno prednost pred zobmi – ko se poškodujejo, se pričnejo same od sebe celiti. Ob poškodbah zob smo obsojeni na obisk zobozdravnika, plombe in včasih celo vsadke ali proteze. Temu bi že kmalu znalo biti konec. Znanstveniki so namreč odkrili obetavne načine, kako bi lahko naše telo ponovno sprožilo rast manjkajočega ali poškodovanega zoba. Zdaj poteka prava dirka, kdo bo prej ustvaril najbolj zanesljivo, za zdravje varno, preprosto in cenovno dostopno metodo. Nekateri trdijo, da bi se od protez in zobnih vsadkov lahko poslovili že v petih letih. Plombe bi lahko postale preteklost že prihodnje leto.
Zaviranje protitelesa USAG-1
Japonski raziskovalci so teste na ljudeh začeli izvajati že lanskega septembra. Trenutno se osredotočajo na odrasle paciente, ki imajo prirojeno pomanjkanje zob, upajo pa, da bodo lahko isto tehniko uporabili za vse, ki so ostali brez zob.
Do preboja so japonski znanstveniki prišli med raziskavami protitelesa USAG-1, ki dokazano zavira rast zob pri dihurjih in miših. Leta 2021 so naposled odkrili način za prekinitev interakcije med USAG-1 in molekulami, znanimi kot kostni morfogenetski protein ali BMP.
»Vedeli smo, da zaviranje USAG-1 koristi rasti zob. Nismo pa vedeli, ali bo to dovolj,« je v takratni izjavi za javnost povedal Kacu Takahaši z Univerze v Kjotu, soavtor študije. »Dihurji so difiodonti z zobnimi vzorci, podobnimi človeškim.« Pretekli preizkusi metode na živalih niso imeli stranskih učinkov. Zdravilo se aplicira neposredno v krvni obtok. Upajo, da bo za ljudi splošno na voljo do leta 2030.
Regenerativni gel
Znanstveniki z Univerze v Nottinghamu so se lotili vprašanja poškodovane sklenine. Zasnovali so snov za njeno obnovo oziroma okrepitev obstoječe sklenine in pomoč pri zaščiti pred prihodnjim kariesom. Njihove ugotovitve so bile objavljene v reviji Nature Communications.
Gre za gel na osnovi proteinov, ki ne vsebuje fluorida in ki ga je mogoče hitro nanesti na zobe z uporabo enake metode, kot jo zobozdravniki uporabljajo za tradicionalno zdravljenje s fluoridom. Posnema naravne proteine, ki so odgovorni za usmerjanje nastanka sklenine v zgodnjem obdobju življenja. Ko gel nanesemo, tvori tanek, obstojen premaz, ki pronica v zobno površino ter zapolni majhne razpoke in nepravilnosti.
Deluje kot strukturni okvir, ki iz sline črpa kalcijeve in fosfatne ione, da spodbudi natančno rast novih mineralov skozi proces, znan kot epitaksialna mineralizacija. To omogoča, da se novi material zlije z naravnim zobom, s čimer se obnovita tako njegova struktura kot trdnost.
Profesor Alvaro Mata, vodja katedre za biomedicinsko inženirstvo in biomateriale, ki je vodil študijo, je povedal: »Zelo smo navdušeni, saj je bila tehnologija zasnovana z mislijo na klinično uporabo in paciente. Je varna, lahko jo enostavno in hitro uporabimo ter je primerna za množično uporabo. Prav tako je tehnologija vsestranska, kar odpira priložnost za prenos v številne vrste izdelkov za pomoč pacientom vseh starosti, ki trpijo zaradi različnih zobnih težav, povezanih z izgubo sklenine in izpostavljeno zobovino. Ta proces smo začeli z našim zagonskim podjetjem Mintech-Bio in upamo, da bomo prvi izdelek imeli že prihodnje leto; ta inovacija bi lahko kmalu pomagala pacientom po vsem svetu.«
Zobje v laboratoriju
Skupina znanstvenikov s King's College v Londonu je medtem ubrala drugačno pot. Namesto spodbujanja rasti zob v ustih stavijo na rast zob v laboratoriju, z namenom kasnejše vsaditve.
Metoda temelji na uporabi odraslih človeških dlesničnih celic, ki jih pridobimo z rahlim praskanjem v notranjosti ust. Te celice združijo z matičnimi zobnimi celicami iz mišjega zarodka. Obe vrsti celic nato sodelujeta pri izdelavi zoba.
Po osmih dneh v laboratorijskem okolju se oblikuje zobu podobna struktura, ki jo lahko nato vsadijo v mišja usta, tam pa se razvije do konca, vključno s koreninami in sklenino.
Največji izziv, preden bi lahko tehniko testirali na ljudeh, je, kako mišje matične zobne celice nadomestiti s celicami odraslih ljudi.
Pristopi s človeškimi matičnimi celicami
V razvoju so tudi različni pristopi z uporabo človeških matičnih celic iz mlečnih zob ali modrostnih zob, ki so bogat vir matičnih celic zobne pulpe. Z njimi želijo regenerirati dentin oziroma zobno pulpo, kar naj bi nadomestilo agresivne endodontske postopke in omogočilo, da se poškodovani zob naravno pozdravi.
Znanstveniki razvijajo tudi metode za ustvarjanje miniaturnih organskih struktur iz matičnih celic, ki bi lahko proizvajale pravo zobno sklenino. To bi omogočilo nastanek »živih zalivk«, ki bi rasle in obnavljale poškodovani zob.
