Da se narava prebuja, nas te dni prijetno pozdravljajo prvi čemaževi listi, ki so pokukali iz zemlje. Tistega res značilnega vonja po česnu še nimajo, ki ga dobijo nekoliko kasneje, ko čemaž tudi zacveti ter nam s strmih pobočij in grabnov, kjer najraje rase, njegov vonj prodre tudi v avtomobil, ko se peljemo mimo njegovega rastišča. Toda če dobro poznate rastlino in njegova rastišča, bodo že zdaj njegovi mladi svetlo zeleni listi, ki barvajo v tem času še vedno nekoliko puste gozdove, popestrili vaš jedilnik in dvignili vaše počutje po dolgih zimskih mesecih.
Razstrupljevalec
Čemaž namreč naravno podpira prehod v pomlad, saj ima razstrupljevalne učinke. Zelo dobro vpliva na imunski sistem, saj deluje odporno in tudi protinfektno. Očisti namreč celotno telo in tudi kri. Bil je zelo cenjen že v preteklosti, Rimljani so ga uporabljali kot zdravilo za številne bolezni, zlasti prebavne motnje in težave s cirkulacijo. V srednjem veku pa so ga uporabljali kot sredstvo proti strupenim snovem in tudi za zaščito pred slabimi duhovi, saj so verjeli, da ima rastlina zaščitno vlogo.
Še danes se čemaž uporablja predvsem proti prebavnim težavam, saj blagodejno deluje na želodec in prebavni trakt. Uporablja se tudi za zniževanje krvnega tlaka in holesterola, znižuje nastanek krvnih strdkov, sveži listi pa so zelo dobri pri čiščenju ledvic in mehurja ter pomagajo iz telesa izločati seč. Obenem je močan antioksidant, s čimer posledično ščiti naše celice. Spodbuja tudi nastajanje limfocitov, to je naravnih celic ubijalk, ki ubijajo z virusi okužene celice in rakave celice.
Ena njegovih glavnih snovi pa je alicin, ki se pretvarja v vrsto žveplovih snovi, tem pa je dokazano protivnetno, antibakterijsko in antitumorsko delovanje, kako piše dr. Katja Rebolj. Prav spojine z žveplom pa so tiste, ki so odgovorne za pozitivne učinke čemaža na zdravje.
Sicer je čemaž bogat še z vitaminom C in B6, ki ju je največ prav v mladih listih. Celotna rastlina pa je uporabna tudi za čiščenje dihalni poti in kože.
Ljubezen medvedov
Čemaž je divja rastlina, ki ima veliko podobnosti s česnom, zato ga pogosto imenujemo tudi divji česen ali celo medvedji česen. Zakaj divji, najbrž nima posebnega pomena razlagati, to nam potrdita že njegov vonj in okus. Česen zlahka nadomestimo s čemažem pri različnih jedeh in solatah, pa še rutino bomo nekoliko presekali. Ime medvedji česen pa izvira iz dejstva, da gredo medvedi po zimi pogosto iskat čemaž, ko se prebudijo iz hibernacije. Ker je čemaž ena prvih rastlin, ki začne rasti spomladi, to medvedom omogoča, da se okrepijo po dolgem obdobju spanja. Če boste torej ob nabiranju čemaža opazili tudi napol pojedene liste, se ne ustrašite preveč in ne pomislite takoj na kosmatinca, po čemažu namreč rade posegajo tudi druge gozdne živali, na primer srne, čeprav ni to njihova primarna hrana.
Kako bomo po čemažu posegali sami, je odvisno predvsem od našega okusa. Lahko ga uživamo v obliki svežih listov in dodatka k solatam ali pa iz njega naredimo izvrsten pesto, ki ga lahko ob pravilnemu konzerviranju hranimo več mesecev, slastne juhe, namaze, omlete, testenine, njoke in omake, ki se dobro priležejo ob piščančjem mesu in tudi ribam.
Čeprav ima čemaž res značilen oster vonj po česnu, raste v kolonijah, pogosto v šopih, in tudi vsak list ima svoje stebelce, ga nekateri nabiralci ali zaradi nepoznavanja ali pa morda nepozornosti zamenjajo s kako drugo rastlino, največkrat z nevarnim jesenskim podleskom ali šmarnico, ki pa nimata vonja po česnu. Toda tudi pri divjih rastlinah naj velja enako opozorilo kot pri gobah, če rastline stoodstotno ne poznamo, je ne nabirajmo. Kajti tako šmarnica kot jesenski podlesek sta zelo nevarna in povzročata zastrupitev, jesenski podlesek pa tudi smrt.
