Kaj je poanta tablice? Tudi sam sem bil dolgo v taboru, ki je upal, da bodo prav tablice rešile težave z delom na terenu. Baterije zdržijo dovolj dolgo. Z njimi lahko brskaš po spletu, če jim dodaš še tipkovnico in brezžično miško, pa že imaš kompakten in lahek »računalnik« za delo, ko potuješ. To je bila teorija. V praksi so se moji eksperimenti na tem področju izkazali za polne kompromisov. Sploh ko je bilo treba ob vsem drugem prenašati še androidne aplikacije za dostopanje do virtualnih računalnikov. Na koncu je celodnevna baterija kakšnega macbooka air M1 cenovno in funkcionalno veliko bolj smiselna alternativa. Bolj oblikovalsko nagnjeni imajo verjetno svoj pogled na tablice, ampak to so oni. Aplikacije za risanje s pisali na tablicah odprem samo med testi, potem pa na aplikacijo in pisalo povsem pozabim. Sumim, da nisem edini.

Nisem pa ob spoznanju omejenosti tablic za moje delo vrgel proč svoje domače tablice. Prevzela je le vlogo, ki ji v resnici najbolj pristoji – vlogo alternativnega zaslona, ki ga pograbimo, ko je prva izbira nedostopna. Hočeš nekaj gledati, a je TV zaseden? Tablica. Hočeš nekaj prebrati, pa je e-bralniku zmanjkalo baterije? Tablica. Hočeš nekaj skuhati po zapletenem receptu, pa nočeš, da ti gnečo na pultu dela prenosnik? Tablica. Hočeš, da so otroci med večurnim potovanjem mirni? Tablica.

Odlična ergonomija in všečen zaslon

Ko na tablico gledaš tako, se izkristalizirajo preference. Predvsem je težko upravičiti plačilo kakšnih norih vrednosti za najbolj zmogljive premijske naprave. Očitno so nekaj podobnega ugotovili tudi pri Huaweiju, ko so snovali tablico matepad 11.5 s. Opremljena je namreč z dokaj zastarelim procesorjem kirin 9000wl z grafičnim jedrom maleeon 910. Kdor želi s to tablico igrati zahtevne igre, bo to počel zlasti prek pretočnih storitev, kot je geforce now. Za lokalno poganjanje iger je mišic malo. Ampak točno to je poanta. Kljub skromnejši strojni opremi je Huaweiju vseeno uspelo narediti zelo všečno tablico.

Za začetek naj pohvalim njeno ergonomijo. Obstajajo tanjše in lažje, a to niti ni takšna kritika, kot se zdi. Matepad 11.5 s tehta 510 gramov, debel pa je 6,2 milimetra, kar je že samo po sebi čisto okej. Zlasti pri tanjših sem večkrat doživel, da so se robovi po več urah držanja začeli zažirati v dlan, sploh odkar je postalo popularno, da so ohišja naprav ploščata, s strogimi 90-stopinjskimi prehodi med zaslonom in ohišjem. Matepad 11.5 s ohranja prijetno ukrivljeno ohišje svojih predhodnikov in res odlično sede v dlan ter v njej udobno sedi dolgo v dan.

HBO max in prime video sta delovala brez težav. Netflix je dostopen le v ločljivosti SD, disney+ pa noče zagnati uporabniškega računa.

Pohvaliti gre tudi zaslon tablice. Ta ima diagonalo 29,21 centimetra (11,5 palca), kar je dovolj za potrebe prenosnega rezervnega zaslona. Na papirju malce zaskrbi podatek, da ne gre za zaslon OLED, temveč LCD. To pomeni nekoliko slabši vidni kot, nekoliko slabša črnina in manj udarne barve, ampak med gledanjem videov vseeno nisem mogel odvrniti pogleda od slike. Bila je res zelo, zelo dobra. Jasna, udarna, živa. S solidno ločljivostjo 2800x1840 oziroma 291 pik na palec (ppi). To je okoli 30 ppi več kot Applov ipad pro 11 in celo 52 ppi več kot galaxy tab s10 ultra. Ob tem ima matepad 11.5 s še zaslon s 144-herčnim (Hz) osveževanjem slike. K dobri izkušnji gledanja vsebin na tablici prispevajo še glasni in jasni zvočniki.

Prstni odtisi znajo biti problem

Dodaten as v rokavu Huaweijeve tablice je, da zaslonu pravijo »papermatte«. No, to, da mu tako rečejo, niti ni prednost. Prednost je, zakaj mu tako rečejo. Huaweijevci trdijo, da jim je pri razvoju teh zaslonov uspelo združiti tehnologijo jedkanja proti bleščanju s tankim nanometrskim optičnim premazom. Skupaj naj bi tako odpravili okoli 99 odstotkov svetlobnih motenj, odbojnost površine zaslona pa zmanjšali pod dva odstotka. V praksi imamo opravka torej z matiranim zaslonom, ki je tudi na otip malenkost hrapav, same slike pa nič ne poslabša. Potrdim lahko tudi, da se kljub relativno nizki svetilnosti okoli 500 kandel na zaslonu tudi na soncu vidi vsebine. Pod pogojem, da se prizori ne odvijajo v čisti temi. Stvar je res kar impresivna. Ima pa tudi slabost. Jedkani zaslon morda res pomaga pri odsevih, je pa lovilec za prstne odtise. Še več. Ko je prstni odtis na zaslonu, ga je izredno težko odstraniti. Pozabi na enostavno drgnjenje z majico. To ne doseže ničesar. Ko so prstni odtisi enkrat na tablici, pa postanejo moteč faktor pri gledanju vsebin na prostem. V notranjih prostorih jih svetloba zaslona skrije in so neopazni.

Kaj pa bomo gledali na tablici? Z naloženimi videi, e-knjigami, stripi, grafičnimi romani in kar je še tega ni težav. Bolj se poraja vprašanje glede pretočnih ponudnikov. Huawei uradno še vedno nima podpore za Googlove storitve, a so lani poleti svoje naprave pripravili za dokaj popularen in kolikor vem tudi varen obvod microG. Ta se samodejno naloži na napravo, ko poskušamo nastaviti prvo aplikacijo, ki uradno ni podprta za Huaweijeve naprave. Ves proces nastavljanja mine v hipu, omogoča pa delovanje večine androidnih aplikacij, ki jih najdemo v Googlovi spletni trgovini.

Ker gre za tablico, sem se za potrebe testa osredotočil na najbolj priljubljene pretočne storitve. Slovenski voyo dela brez težav. Enako velja za eon.tv. Brez težav mi je uspelo namestiti tudi HBO max in prime video. Naložil se je tudi netflix. Disney+ mi je sicer uspelo naložiti, ni pa me hotel spustiti v uporabniški račun, tako da je trenutni vtis, da ne deluje. Nekaj težav pa je bilo tudi pri netflixu. Ta pretočna storitev sicer deluje, a je ločljivost omejena na SD oziroma 720x480. Za silo gre, ni pa najboljši izkoristek zaslona. Če ste uporabniki netflixa in disneyja+, se morda splača pogledati za tablico pri konkurenci. Youtube medtem dela brezhibno.

Če se za konec vrnemo še k preostalim podrobnostim, ima tablica pod površjem še 8 GB delovnega spomina in zajetno baterijo s kapaciteto 8800 miliampernih ur (mAh). Polnjenje je dokaj počasno, z močjo 22,5 vata (W). Naprava ima tudi podporo za pisalo in tipkovnico. Huaweijevo sem imel zraven na testu. Na žalost nisem ugotovil, kako omogočiti šumnike na njej. Za slovenske uporabnike to ni najboljša popotnica. Prednja kamera ima ločljivost 8 milijonov pik (MP), hrbtna pa 13 MP. Dovolj za videoklice. Ob ceni okoli 500 evrov za različico z 258 GB prostora za shranjevanje gre za zanimivo tablico. Odvisno od tega, kako konzumirate videovsebine. 

Priporočamo