Konec oktobra je Wall Street Journal poročal o šokantnem podatku, ki ga je Microsoft zakopal v poročilu četrtletnega poslovanja. Analitik Firoz Valliji iz podjetja Bernstein je namreč odkril, da je OpenAI v zadnjem četrtletju ustvaril vrtoglavih 12 milijard dolarjev izgube. Gre za eno največjih četrtletnih izgub v zgodovini tehnološke industrije. Do izgub je prišlo navkljub izredni priljubljenosti chatGPT, ki naj bi imel že okoli 800 milijonov aktivnih uporabnikov. To je okoli polovico aktivnih uporabnikov tiktoka.
Izredna priljubljenost chatGPT in visoke izgube OpenAI pomenijo dve stvari. Prvič, da je obratovanje podjetja, ki ponuja storitve z umetno inteligenco izredno drago. Drugič, da podjetje še vedno ni ugotovilo, kaj točno je njihov izdelek oziroma kako iz zmogljivosti umetne inteligence ustvariti vrednost, za katero so ljudje pripravljeni plačati.
Omejena učinkovitost
Slednje se kaže tudi na ravni izdelkov, ki jih ponujajo podjetja, kot je OpenAI. Obljubljali so nam revolucijo na področju znanosti, odkrivanja zdravil in drugih človeštvu koristnih področij. Kot je v nedavnem intervjuju za Objektiv pojasnil britanski znanstvenik Ross D. King, pa velika tehnološka podjetja teh obljub sama niso sposobna izpolniti, ker jim preprosto primanjkuje laboratorijske infrastrukture.
Namesto tega je OpenAI kot svoj najnovejši izdelek lansiral tiktoku podobno družbeno omrežje za ustvarjanje zabavnih videov z umetno inteligenco. Kaj koristnega za človeštvo naj bi to prineslo, ni jasno. So pa kritiki opozorili, da ima omrežje vgrajen sistem za krajo pravic do fizične podobe uporabnikov, ki želijo nastopiti v svojih videih, ustvarjenih z UI.
O (ne)koristnosti umetne inteligence, ko gre za kaj konkretnega, je pred časom opozorila tudi raziskovalna ekipa z ameriške univerze MIT. Odkrili so, da kar 95 odstotkov pilotnih projektov z umetno inteligenco ni imelo nikakršne koristi. To je našla le manjšina zelo osredotočenih zagonskih podjetij. Ostali so investicije zapravljali za področja, kjer UI ni prinesla boljšega poslovanja.
V podobno past so se ujeli programerji, ki so menili, da so s pomočjo UI postali za 24 odstotkov bolj učinkoviti, raziskava METR pa je to poletje pokazala, da so bili v resnici za 19 odstotkov manj učinkoviti.
Stavijo na tehnofevdalizem
Kljub (trenutni) neprepričljivosti koristi umetne inteligence se investicije v sektor povečujejo. Zlasti v izgradnjo novih podatkovnih centrov, kjer naj bi domovali možgani UI. Te naj bi obsegale neverjetne 3 bilijone dolarjev. Poznavalci opozarjajo, da je ogromne investicije možno upravičiti zgolj s pričakovanji, da bo UI velikanom s pomočjo večjih kapacitet računske moči uspelo razviti splošno umetno inteligenco in s tem korenito premešati karte svetovnega gospodarstva.
Podobno opozarja grški ekonomist Janis Varufakis, da izgube tehnološkim podjetjem niso več pomembne, ker jim pravzaprav ne gre za profit v pravem pomenu. Namesto tega, želijo vzpostaviti svoje tehnološke fevde in iz njih v nadaljevanju črpati rente uporabnikov, ki nimajo druge opcije. Podobno kot je Google sprva ponujal brezplačni prostor za shranjevanje fotografij, danes pa mu plačujemo, da ne bi ostali brez arhiva spominov, ki je preveč obsežen, da bi ga prelili v fizične foto albume.
Stava UI podjetij in njihovih investitorjev je torej, da bodo UI izdelki prej uspeli postati nepogrešljivi za naš način življenja, preden bodo morali poravnati račune za izgradnjo infrastrukture oziroma da bodo uspeli račun za zapitek prenesti na uporabnike, ki ne bodo imeli druge izbire, kot da ta zapitek poravnajo.
Nerodno pri tem je, da vse več ljudi opozarja, da gre pri UI za velik balonček. Če bo ta počil, bo to hudo zamajalo svetovne borze. Ima pa balonček lahko tudi koristi. Te je pred časom na primeru poka "dotcom" balončka opisal Jeff Bezos. Povedal je,d a so številna podjetja propadla, a infrastruktura je ostala. V podatkovnih centrih lahko poleg UI delujejo tudi spletne storitve v oblaku. Bezosov Amazon je največji svetovni ponudnik teh. x
