Danes brez njega skoraj ne znamo živeti. Porinemo roko v žep, prebudimo stekleni zaslon, podrsamo s prstom in že smo povezani s svetom. Toda tehnološka industrija že išče napravo, ki bi pametnemu telefonu odvzela prestol. Črni pravokotnik, v katerega že skoraj dve desetletji sklanjamo glave, verjetno ne bo izginil čez noč. Lahko pa se mu zgodi nekaj podobnega kot stacionarnemu telefonu: še vedno bo obstajal, le središče našega digitalnega življenja ne bo več.
V Silicijevi dolini je vse več razprav o svetu, v katerem telefon ne bo več edina oziroma glavna osebna digitalna naprava. Med tistimi, ki takšno prihodnost napovedujejo, je Cristiano Amon, prvi mož ameriškega proizvajalca čipov Qualcomm. Telefon po njegovem ne bo preprosto izginil, pričakuje pa, da se bo del opravil, ki jih danes izvajamo na njem, že v letih 2027 in 2028 začel seliti na nove naprave z umetno inteligenco.
Kaj ga bo razbremenilo? Najresnejši kandidat so pametna očala, v igri pa so tudi prstani, zapestnice, obeski, slušalke in druge naprave, ki jih bomo nosili na telesu.
Telefon čaka na ukaz, agent ga bo morda predvidel
Največja sprememba morda sploh ne bo oblika naprave, ampak način, kako se bomo z njo pogovarjali. Današnji telefon je potrpežljiv služabnik. Čaka, da ga vzamemo iz žepa, odpremo aplikacijo, nekaj natipkamo in mu povemo, kaj želimo.
Agent umetne inteligence prihodnosti naj bi deloval drugače. Če mu bomo dovolili, bo lahko poznal naš koledar, sporočila in navade, prek kamer, mikrofonov in drugih senzorjev pa zaznaval tudi okolico. Tako bo lahko razumel kontekst in povezoval storitve, za katere danes uporabljamo več različnih aplikacij.
Predstavljajmo si denimo, da stopimo iz hotela v Rimu. Očala vedo, kje smo, v koledarju je rezervacija za večerjo, pred nami pa križišče. Namesto da izvlečemo telefon, odpremo zemljevid in poiščemo restavracijo, bi nam pomočnik lahko preprosto rekel: »Če želiš priti pravočasno, zavij levo.«
Telefon uporablja aplikacije. Njegov naslednik bi lahko uporabljal predvsem agente, ki bodo aplikacije in storitve povezovali namesto nas.
Ko zaslon pristane pred očmi
Takšna prihodnost ni več samo na risalnih deskah. Pametna očala že danes fotografirajo, predvajajo glasbo, sprejemajo glasovne ukaze in uporabljajo umetno inteligenco, pojavili pa so se tudi modeli z majhnim zaslonom v vidnem polju.
Meta je septembra lani predstavila očala meta ray-ban display, pri katerih se informacije prikazujejo neposredno v eni od leč. Uporabnik lahko vidi sporočila, fotografije, navigacijska navodila in druge podatke, ne da bi segel po telefonu.
V prihodnosti bi lahko pogledali izdelek na polici in vprašali: »Koliko stane drugje?« Očala bi predmet prepoznala in poiskala odgovor. Med pogovorom s tujcem bi se prevod njegovega govora prikazoval pred našimi očmi, navigacija pa bi nas usmerjala, ne da bi pogledovali na telefon.
Zaslon torej morda ne bo izginil. Samo preselil se bo z dlani pred oči
Klik brez dotika
Če telefona ne bomo držali v rokah, kako bomo klikali? Odgovor so lahko prav – roke. Sodobni sistemi že znajo zaznavati drobne gibe prstov, pogled in mišične signale v zapestju. Meta je skupaj z očali ray-ban display predstavila zapestnico neural band, ki uporablja elektromiografijo oziroma EMG. Elektrode zaznavajo signale mišic v zapestju, sistem pa lahko skoraj neopazen gib prstov spremeni v računalniški ukaz.
Namesto miške in zaslona na dotik bi tako lahko uporabljali pogled, glas in drobne gibe rok. Tudi tipkanja bo morda manj. Namesto desetih minut pisanja bomo umetni inteligenci rekli: »Napiši Ludviku, da bom zamudil dvajset minut, opraviči se in vprašaj, ali lahko prestaviva rezervacijo.« UI bo sestavila sporočilo, mi pa ga bomo le še potrdili.
Pametna očala imajo težavo, ki je telefon nima: nosimo jih na obrazu. Pri telefonu ni posebno pomembno, ali nam njegova oblika pristaja. Očala so hkrati tehnologija in moda. Malo verjetno je, da bi milijarde ljudi želele nositi enak model. Zato utegne prihodnost zabrisati mejo med tehnološkimi in modnimi podjetji. Proizvajalci očal bodo postajali tehnološka podjetja, tehnološka podjetja pa se bodo morala naučiti mode. Naslednika iphona zato morda ne bomo kupovali samo v trgovini z elektroniko, ampak tudi pri optiku.
Največji sovražnik prihodnosti? Baterija
Ob vseh futurističnih obljubah obstaja zelo vsakdanji problem: baterija. Očala morajo biti dovolj lahka, da jih lahko nosimo ves dan, obenem pa morajo napajati kamero, mikrofone, morebitni zaslon, brezžične povezave in funkcije umetne inteligence. Ne smejo se pretirano segrevati in po nekaj urah ostati brez energije.
Telefon ima dovolj prostora za veliko baterijo. Na nosu ga ni. Prav baterija, teža in udobje bodo zato med dejavniki, ki bodo odločali, kako hitro bodo pametna očala iz tehnološke zanimivosti postala nekaj tako vsakdanjega, kot je danes telefon.
Ko bomo podatke pošiljali tudi z očmi
V ozadju se pripravlja še ena tehnološka sprememba – 6G. Ne gre zgolj za hitrejši internet na telefonu. Prihodnja omrežja naj bi povezovala množico naprav, senzorjev, vozil in nosljive elektronike ter omogočala tesnejše povezovanje računanja na napravi in v oblaku.
Pametna očala za svoje osnovno delovanje 6G seveda ne potrebujejo – uporabljamo jih že danes. Toda če naj bi nekoč neprestano prepoznavala okolico in sodelovala z umetno inteligenco v oblaku, bodo hitre in zanesljive povezave postajale toliko pomembnejše.
Ko bomo vsi postali »hodeče kamere«
Prav tu postane prihodnost nekoliko manj nedolžna. Očala so za umetno inteligenco skoraj popolna naprava, ker so tik ob naših očeh, ušesih in ustih. Kamera lahko vidi približno tisto, kar vidimo mi, mikrofon pa sliši naše besede in dogajanje okoli nas. Cristiano Amon je možni prihodnji svet opisal zelo slikovito: ljudje bi lahko postali nekakšne »hodeče kamere«.
Toda če moja očala ves čas gledajo zato, da umetna inteligenca razume moje okolje, ne gledajo samo mene. Gledajo tudi vas. Kdo bo smel shranjevati te podatke? Bo umetna inteligenca vedela, kam hodimo, kaj kupujemo, s kom se pogovarjamo in kaj gledamo? Kateremu podjetju bomo pripravljeni dovoliti tako globok vpogled v svoje življenje?
Prihodnja bitka med tehnološkimi velikani zato morda ne bo samo bitka za najboljša očala. Lahko bo predvsem bitka za naše zaupanje.
Še korak dlje: ukaz z mislijo
Obstaja še precej bolj oddaljena možnost: možgansko-računalniški vmesniki oziroma BCI. Raziskovalci že razvijajo sisteme, ki iz določenih vzorcev možganske aktivnosti razberejo namero uporabnika in jo pretvorijo v računalniški ukaz.
Najnaprednejši današnji sistemi so namenjeni predvsem ljudem s hudimi oblikami paralize in jim lahko pomagajo pri komunikaciji ali upravljanju računalnika. Toda od tega do sveta, v katerem bomo samo pomislili »kdaj pelje avtobus?« in dobili odgovor, je velikanska razdalja. Današnji BCI namreč niso naprave za poljubno branje človekovih misli.
Kaj pa, če telefon preživi?
Obstaja tudi precej manj dramatičen scenarij. Telefon morda sploh ne bo umrl. Postal bo zmogljivejši in predvsem veliko pametnejši. Umetna inteligenca ga lahko namesto pokopa spremeni v osebnega pomočnika, ki sam ureja koledar, povzema sporočila, odgovarja na rutinska vprašanja in opravlja naloge. Še verjetneje je, da bomo vsaj nekaj časa uporabljali vse hkrati. Telefon bo ostal v žepu, za hitro informacijo bomo pogledali skozi očala, glasbo poslušali skozi slušalke, računalniku pa dali ukaz z glasom ali gibom prsta.
Ob tem se odpira še eno vprašanje: če telefonu dodamo očala, pametni prstan, uro, zapestnico in slušalke, bomo res ustvarili manj elektronskih odpadkov – ali samo pet naprav namesto ene? Proizvajalci obljubljajo, da nas bodo nove naprave osvobodile nenehnega gledanja v telefon. Informacije bomo dobili, ne da bi nehali gledati sogovornika v oči.
Toda lahko se zgodi ravno nasprotno. Telefon lahko pospravimo v žep. Če bodo sporočila, novice, oglasi, navigacija in umetna inteligenca ves čas pred našimi očmi, bo digitalni svet morda še težje izklopiti. Pametni telefon zato verjetno še dolgo ne bo končal v muzeju. Morda pa ga bomo iz žepa jemali vedno redkeje, dokler nekega dne ne bomo ugotovili, da ga pravzaprav skoraj ne potrebujemo več.
Vprašanje prihodnosti torej morda ni, ali bo pametni telefon izginil. Vprašanje je, ali ga bomo še morali vzeti iz žepa.
