Britanski raziskovalci po analizi podatkov opozarjajo, da je preusmerjanje uporabnikov k umetni inteligenci razlog za zaskrbljenost glede zanesljivosti informacij na spletu, poročajo britanski mediji. Čeprav wikipedija nikoli ni veljala za nezmotljiv in nepristranski vir informacij, se je umetna inteligenca izkazala za precej bolj nezanesljivo. Razlog za to so pogoste »halucinacije« in pristranskost, ki so prisotne v podatkih za njeno urjenje.
Medtem ko wikipedija temelji na jasno navedenih virih in citatih, se sistemi umetne inteligence, kot je chatGPT, pogosto trudijo pojasniti izvor svojih informacij, včasih pa si celo izmislijo lažne reference.
Poleg vprašanja točnosti se pojavljajo tudi resni pomisleki glede etike in poštene rabe. Wikipedija ima skoraj 260.000 urednikov, ki prostovoljno zagotavljajo natančnost milijonov člankov po vsem svetu. Nasprotno pa ostaja neznanka, na kakšnih podatkih so bili natančno usposobljeni veliki jezikovni modeli (LLM), ki podpirajo chatGPT. Raziskovalci ugotavljajo, da je več kot verjetno, da modeli vsebujejo podatke, pridobljene neposredno z wikipedije, s čimer podjetje OpenAI zdaj ustvarja dobiček.
Največji porast uporabe med študenti
ChatGPT je od konca leta 2023 do konca 2024 zabeležil kar 36-odstotno povečanje števila uporabnikov. V tem času so druge spletne platforme ostale na podobni ravni ali pa dosegle le minimalna nihanja, ocenjujejo britanski podatkovni strokovnjaki. »Platforma povečuje doseg na internetu hitreje kot katera koli druga v zgodovini,« poudarjajo raziskovalci. ChatGPT se je torej v rekordnem času razvil v globalni fenomen.
Povečano uporabo zaznavajo predvsem med študenti, ki naj bi klepetalnike z umetno inteligenco uporabljali pri kar 49 odstotkih svojega vsakodnevnega dela.
Kljub temu predstavnik neprofitne organizacije Wikimedia Foundation, ki upravlja wikipedijo, zagotavlja, da niso opazili znatnega upada prometa na svojih spletnih straneh, ne glede ogledov ne glede števila bralcev.
