Zgodba se začne pri He Jiankuiju, kitajskem znanstveniku in tudi odpadniku, ki je leta 2018 razkril, da je skrivaj ustvaril prve gensko spremenjene dojenčke. Njegov nelegalni in neodgovorni poskus je močno pretresel svet, a morda bo takšnih podvigov še več – pojavile so se namreč nove pobude za tovrstne genske modifikacije, tokrat z odprto podporo milijarderjev iz Silicijeve doline.
Natančni poseg v DNK
Konec oktobra je v javnost stopil ameriški startup Preventive, ki želi s pomočjo tehnike CRISPR (clustered regularly interspaced short palindromic repeats ali slovensko: gruče enakomerno prekinjenih kratkih palindromnih ponovitev) spreminjati človeške zarodke. Ustanovitelj Lucas Harrington je na platformi X objavil, da je zbral 30 milijonov dolarjev, pozneje pa se je izkazalo, da denar prihaja iz skladov tehnološke elite: med vlagatelji sta Brian Armstrong, direktor Coinbasa, ter Oliver Mulherin, programski inženir in mož Sama Altmana, vodje OpenAI.
Na spletni strani Preventiva Harrington poudarja, da bodo sprva preučevali varnost urejanja zarodkov, njihov končni cilj pa je preprečevanje hudih dednih bolezni. Podobne ambicije imajo tudi druge družbe, kot sta Manhattan Genomics in Bootstrap Bio. Čeprav gre za eno najspornejših tem v sodobni medicini, vstop kapitala vplivnih investitorjev kaže, kam se usmerjajo prihodnje raziskave. A to, da zarodke lahko spreminjamo, še ne pomeni, da je prav, da to počnemo.
CRISPR omogoča izjemno natančne posege v DNK. Tehnologijo sta leta 2012 zasnovali Jennifer Doudna in Emmanuelle Charpentier, ki sta zanjo prejeli Nobelovo nagrado. V zadnjih letih se že pojavljajo prve terapije – denimo casgevy za zdravljenje srpaste anemije.
Uporaba tehnologije je še vedno tvegana
Toda tovrstne terapije imajo velike pomanjkljivosti: dostava urejenega genskega materiala v telo je zahtevna, postopki so dolgotrajni in zelo dragi, saj je cena casgevyja okoli dva milijona dolarjev. Spreminjanje zarodkov bi bilo teoretično cenejše in učinkovitejše, saj bi se popravljene spremembe razširile v vsa tkiva razvijajočega se organizma. Harrington ocenjuje, da bi strošek lahko padel na približno pet tisoč dolarjev na zarodek.
Vendar je uporaba tehnologije še vedno tvegana. CRISPR ustvarja prelom v DNK, celica pa to poškodbo poskuša popraviti – pogosto nepopolno. Posledična popravila lahko ustvarijo nove mutacije ali nepričakovane spremembe, učinki pa so težko predvidljivi. Ker bi bile spremembe uvedene v zarodno linijo, bi se prenašale na vse prihodnje generacije.
Čeprav Preventive zatrjuje, da se želi osredotočiti na preprečevanje hudih bolezni, je od tam do ustvarjanja »zaščitnih« genov proti raku ali demenci le kratek korak. In od tam naprej do ponudb za izboljšave videza, inteligence ali drugih značilnosti otrok. Znanstvena skupnost temu še vedno večinoma nasprotuje, a soglasje se lahko spremeni, pravi razvojni biolog Robin Lovell-Badge. Napredek različic CRISPR, zlasti tako imenovanega urejanja baze (angl. base editing), ki DNK ne prereže v celoti, daje obetavne rezultate. Toda Lovell-Badge opozarja na pristop tehnoloških milijonarjev: »V Silicijevi dolini prevladuje miselnost: 'Naredimo nekaj in počakajmo, kaj bo.' Pri ljudeh to preprosto ni sprejemljivo.«
