Danska študija je razkrila kompleksno medsebojno delovanje sodobnega taljenja ledu in starodavnih geoloških sil, ki preoblikujejo največji otok na svetu.
Grenlandija, znamenita prostrana arktična dežela, ki, se zdi, je že tisočletja nespremenjena, je v resnici v stanju nenehnega, čeprav počasnega, preoblikovanja. Znanstveniki s Tehnične univerze na Danskem (DTU) so v prelomni študiji potrdili, da se otok premika, zvija, dviga in, kar je najbolj presenetljivo, na nekaterih območjih krči.
Študija, objavljena v ugledni znanstveni reviji Journal of Geophysical Research: Solid Earth, razkriva, da se kot celota premika proti severozahodu s hitrostjo približno dveh centimetrov na leto. Vendar pa ta premik ni enoten. Podatki kažejo na zapleten vzorec deformacij, ki ga poganjata dva mogočna, ločena geološka procesa.
Prvi dejavnik je takojšen: pospešeno taljenje grenlandskega ledenega pokrova zaradi globalnega segrevanja. Drugi dejavnik pa so dolgotrajne posledice zadnje ledene dobe, ki se je končala pred več kot 20.000 leti.
Vodja študije, Danjal Longfors Berg, je priznal, da so bili izsledki presenetljivi. »Tudi sami smo bili presenečeni nad tem, kar smo odkrili,« je komentiral.
Kompleksna slika
Doslej so geološki modeli večinoma predvidevali, da se bo Grenlandija zaradi izgube ogromne teže ledu enakomerno dvigovala in raztezala – proces, znan kot postglacialni dvig ali izostatično ravnovesje. Ko milijarde ton ledu izginejo, se temeljna kamnina pod njim dvigne, podobno kot se blazina vrne v prvotno obliko, ko z nje vstanemo.
Vendar pa nova študija, ki temelji na izjemno natančnih podatkih, kaže kompleksnejšo sliko. Medtem ko se nekatera območja resnično raztezajo, se druga, predvsem na robovih otoka, dejansko krčijo.
»To pomeni, da se Grenlandija v skupni površini rahlo krči, hkrati pa se kot celota dviguje,« je pojasnil Berg. Celoten pojav je opisal kot »velik, neenakomeren dih Zemlje«, kjer se pritisk v zemeljski skorji sprošča in prerazporeja na nepredvidljive načine.
Teh geoloških sprememb s prostim očesom ni mogoče opaziti. Odkritje je omogočila obsežna mreža 58 visoko natančnih postaj GPS, znanih kot GNET (Greenland GPS Network), ki so strateško razporejene po otoku.
Milimetrska natančnost
Ta mreža že dve desetletji z milimetrsko natančnostjo beleži premike temeljnih kamnin. Z analizo teh podatkov v realnem času in z uporabo modela, ki simulira geološko zgodovino Grenlandije v zadnjih 26.000 letih, so raziskovalci uspeli ločiti vpliv sodobnega taljenja od dolgotrajnega okrevanja po ledeni dobi.
Te ugotovitve niso zgolj akademskega pomena. Dejstvo, da se fiksne koordinate na Grenlandiji nenehno spreminjajo, ima neposredne praktične posledice. Natančnost je, denimo, ključnega pomena za sodobno navigacijo, tako pomorsko kot letalsko, pa tudi za satelitsko tehnologijo in natančno kartiranje ter geodetske meritve. Če se temeljna tla, na katera se zanašajo referenčne točke, premikajo in deformirajo, je treba te spremembe upoštevati pri vseh tehničnih aplikacijah, da se preprečijo napake.
