Danes se uradno začne največji sejem potrošniške elektronike CES 2026 v Las Vegasu. Pokazal bo, kaj so si največji proizvajalci in nadobudni inovatorji zamislili za novo leto. Jagodni izbor predstavljenih izdelkov bomo predstavili prihodnji teden, tokrat pa si bomo privoščili še nekaj napovedi, kaj nas na tehnološkem področju čaka v letu, ki se je pravkar začelo.
Pritisk na družbena omrežja se bo povečal
Potem ko je Avstralija kot prva država za mlajše od 16 let uvedla prepoved uporabe platform, kot so facebook, instagram, tiktok in youtube, se podobne poteze obetajo tudi v drugih državah. Francija je že pred iztekom leta 2025 začela postopek okoli osnutka podobne prepovedi za mlajše od 15 let. V tej smeri pa nameravajo ukrepati tudi na Danskem, na Norveškem in v Maleziji. Te možnosti ne izključujejo niti v Veliki Britaniji. Pričakovati je, da se bo naklonjenost takšnim ukrepom v letu 2026 še povečala.
Izključeno ni niti to, da bi se razprava o prepovedi platform za mlade razširila na razpravo o popolni prepovedi platform, ki za deljenje vsebin uporabljajo algoritme.
Veliko argumentov, zakaj to ne bi bila slaba odločitev, je lani v izredno pomembni knjigi Careless People razkrila nekdanja zaposlena pri Facebooku Sarah Wynn - Williams. Ta se med drugim bere kot kronika razvoja svetovnega spleta od leta 2011, ko je bilo v zraku ogromno optimizma o povezovanju sveta in tem, kako bo človeštvo postalo bolj svobodno, bolj razgledano in bolje informirano, do danes, ko je presneto jasno, da so velike korporacije s pomočjo algoritmov to prihodnost ukradle in uporabnike zavedle v uporabo spleta, ki služi nadzoru in kraji osebnih podatkov, manipulacijam razpoloženja ter zapiranju v vse bolj radikalizirane (dez)informacijske balončke.
Čeprav bi bila prepoved družbenih omrežij, ki vsebine razvrščajo z algoritmi, verjetno smotrna, podpora ne bo univerzalna. Proti znajo biti zlasti politiki, ki v omrežjih in njihovih orodjih za ciljano oglaševanje vidijo odlične pripomočke za neposredno nagovarjanje potencialnih volilcev in širjenje svojega sporočila. Nekatere prakse so legitimne, so pa tudi velike priložnosti za zlorabe. Zlasti pri širjenju dezinformacij oziroma širjenju očitno navzkrižnih obljub različnim ciljnim skupinam. Takšno širjenje propagande prek resnih in objektivnih medijev ni mogoče, ker se jih, če je delo medija opravljeno strokovno, opazi in nanje opozori. V neposredni komunikaciji z volilci tega filtra ni. Zlasti če različni volilci vidijo različna sporočila, kar algoritmi na platformah oziroma omrežjih omogočajo. Zanimivo bo zato videti, kako se bodo do vprašanja prepovedi družbenih medijev v prihodnje opredelili posamezni evropski in slovenski politiki.
Zaton igranja iger na PC
Pretočno igranje videoiger je v zadnjih letih doživelo velik napredek. Leta 2024 je po podatkih Statiste tovrstne storitve uporabljalo okoli 395 milijonov ljudi. Lani se je število povzpelo že na 450 milijonov. Na globalnem trgu sta največja igralca Microsoftov xcloud, ki v Sloveniji ni uradno podprt, in Nvidiin geforce now, ki pri nas deluje. Pomemben igralec pa je tudi Ukrajinsko podjetje Boosteroid z istoimensko storitvijo.
Prednosti pretočnega igranja iger je zagotovo veliko nižja naložba v strojno opremo. Za vrhunsko igralno izkušnjo, brez zatikanja ali latence pri igranju (zlasti pri geforce now) je treba imeti le pametni zaslon (pametno televizijo, tablico, računalnik, mobilnik …), dobro spletno povezavo, igralni plošček in kupljeno (pri storitvi podprto) videoigro. Mesečne naročnine pa se gibljejo okoli stroška storitve za pretočno gledanje filmov.
Pretočno igranje iger zna v tem letu postati še toliko privlačnejše, saj so velike korporacije v tekmi za prevladujočo umetno inteligenco udarile po inventarju potrošniških grafičnih kartic, zdaj pa zmanjkuje še pomnilniških modulov DDR5 (RAM). Proizvajalci, kot so SK Hynix, Micron in Samsung, so namreč večino proizvodnih linij preusmerili v visokozmogljive čipe za UI-strežnike, kar je zmanjšalo proizvodnjo standardnih modulov DDR5 za potrošnike. Cene teh so se samo v nekaj mesecih potrojile. Za 34 GB RAM (dvakrat po 16 GB) je danes treba odšteti tudi 420 evrov. Cela igralna konzola PS5 stane okoli 500 evrov, RAM pa je le ena komponenta v računalniku.
Zanimivo »naključje« ob tem je, da so podjetja, kot sta Microsoft in Nvidia, ki pomagajo ustvarjati pogoje za trenutne dvige cen na trgu, hkrati podjetja, ki iztegujejo roko igričarjem z rešitvijo. To je žalostno tudi zato, ker širitev pretočnega igranja iger hkrati pomeni dodaten korak v totalno razlastninjenje in transformacijo potrošnikov v uporabnike. Prvi so z osebnimi računalniki, ki so jih kupili oziroma sestavili sami, lahko počeli, kar so hoteli. Uporabniki pa zgolj še najemajo opremo za svoje potrebe in so pri tem omejeni s samovoljnimi pravili, ki jih predpisujejo tehnološke korporacije.
Umetna inteligenca povsod
Prodiranje umetne inteligence v vse več izdelkov se bo nadaljevalo tudi v letu 2026. Prvi poskusi takšnih naprav, kot sta bili humane AI pin in rabbit r1, so bili leta 2024 sicer sila neuspešni, a umetna inteligenca napreduje, njene sposobnosti pa se bodo še naprej krepile. Kljub temu se zdi, da gre večina poskusov še naprej v napačno smer in uporabnikom ponujajo izdelke, ki jih dejansko ne potrebujejo.
Za vsem skupaj se skriva vprašanje ekosistemov. Apple z iphonom, Google z androidom in vmes še veliki proizvajalci androidnih telefonov so si že dobro razkosali pogačo najpomembnejšega trga potrošniške elektronike. Zlasti Apple in Google služita ogromne vsote tudi s prodajo tuje programske opreme prek svojih spletnih trgovin.
Kdor si doslej ni ustvaril tržnega deleža, ima hude težave z vzpostavitvijo novega ekosistema. Skozi leta je bil ambiciozen zlasti Mark Zuckerberg, ki je leta 2013 poskušal zagnati facebook phone, leta 2021 je poskušal z očali za navidezno resničnost zagnati metaverzum, zdaj pa z očali za obogateno resničnost in vmesnikom z UI upa na boljši razplet kot pri prejšnjih dveh poskusih.
Z Zuckerbergom pri iskanju »naslednika« telefonov sodelujejo tudi mnoga manj znana oziroma zagonska podjetja. Po svoje so broške, slušalke, očala in podobne naprave z umetno inteligenco zanimivi. Po drugi strani pa je težko trditi, da kaj od tega, kar smo videli doslej in kar pričakujemo v letu 2026, presega sposobnosti pametnih telefonov.
Gre za izdelke, ki so še najbolj zanimivi za entuziaste z globokimi žepi in zbiratelje tehnoloških kuriozitet. Za vse druge pa bodo tovrstne naprave še nekaj časa predvsem nepotreben strošek. Tudi če Sam Altman iz OpenAI in nekdanji šef Applovih oblikovalcev Jony Ive dejansko na trg pošljeta svoj skrivnostni izdelek. Prototip naj bi že obstajal, optimistične napovedi pa govorijo o predstavitvi konec leta 2026. Doslej vemo le to, da bo brez zaslona in poln umetne inteligence. Bomo videli.
