Internet je bil nekoč svoboden in odprt, najbolj priljubljene aplikacije in spletne storitve pa so bile interoperabilne. Z drugimi besedami, v eni aplikaciji si lahko napisal sporočilo in ga nato z enim klikom razposlal na twitter, facebook in še kam. Tudi videoposnetke z youtuba si lahko predvajal na facebooku. Danes nič od tega ni mogoče. Tudi komando za fotografiranje lahko na pametni uri sprožiš le za mobilnike iste znamke. Apple pa uporabnikom drugih znamk mobilnikov ne omogoča uporabe storitve enostavnega deljenja datotek airdrop.
Gre za prakso tako imenovanega grajenja zaprtih vrtičkov (walled gardens) – nekakšnih majhnih monopolov, kjer ni prostora za konkurenco. Grški ekonomist Janis Varufakis gre celo tako daleč, da takšnim praksam očita sprevračanje kapitalizma v tehnofevdalizem.
Čeprav podjetja trdijo, da zidove okoli svojih vrtičkov postavljajo iz gole skrbi za dobrobit, varnost in kvaliteto izkušnje svojih uporabnikov, je povsem jasno, da gre v prvi vrsti za tekmo s konkurenti z vsemi razpoložljivimi sredstvi, četudi se storitve in izkušnje za uporabnike v resnici podrekovijo, kot opozarja kanadsko-britanski novinar Cory Doctorow.
Google zavihal rokave
EU se nekaj malega trudi boriti proti zaprtim vrtičkom in v svoje predpise vključuje zahteve po interoperabilnosti. Včasih pa si na tem področju ponagajajo tudi tehnološki velikani sami, ko zvrtajo luknje v sicer skrbno varovane zidove ekosistemov. Nepričakovan, a odličen primer tega je nedavna najava Googla, da mu je uspelo brez soglasja ali pomoči Appla razvozlati delovanje storitve airdrop in kompatibilnost z njo na lastno pest uvesti v operacijski sistem android.
Google trdi, da njihova rešitev deluje z napravami iphone, ipad in macos. Bo pa sprva na voljo zgolj uporabnikom najnovejše generacije Googlovih mobilnikov pixel 10. Googlov tiskovni predstavnik Alex Moriconi medtem že namignil, da bodo rešitev kasneje razširili tudi na druge naprave.
Za pošiljanje datotek s pixla 10 prek airdropa bo potrebnega nekaj malega sodelovanja uporabnikov Applove naprave. Ti bodo morali v nastavitve in se strinjati, da bo naprava vidna komur koli. Apple sicer ponuja tudi možnost, da to vsesplošno javljanje prisotnosti omejimo na 10 minut.
Ko je Applova naprava vidna, bo moral lastnik pixla 10 v funkciji hitro deljenje (quick share) napravo najti med naborom prisotnih, nato pa ji bo lahko poslal datoteko. Uporabnik appla bo pixla 10 videl kot katero koli drugo zahtevo za airdrop, nato pa se bo lahko odločil, ali datoteko sprejme ali zavrne.
Deluje tudi v obratno smer
Pošiljanje datotek naj bi delovalo tudi v obratno smer. V tem primeru bo moral uporabnik pixla 10 nastaviti, da je viden vsem. Tedaj bo tudi uporabnik jabolčnih naprav lahko sprožil airdrop, uporabnik androida pa se bo odločil, ali želi sprejeti datoteko.
Google trdi, da je njihova rešitev varna in da ni nobenega razloga, da bi jo Apple blokiral. »Funkcija ne uporablja obvoda; povezava je neposredna in enakovredna (peer-to-peer), kar pomeni, da vaši podatki niso nikoli usmerjeni prek strežnika, deljena vsebina ni nikoli zabeležena niti ni deljenih nobenih dodatnih podatkov,« je Google še zapisal na svojem blogu.
Moriconi je za portal The Verge potrdil, da ne gre za sodelovanje z Applom. »To smo dosegli z lastno implementacijo,« je povedal. »Rešitev so temeljito preverile naše ekipe za zasebnost in varnost, poleg tega smo najeli zunanje varnostno podjetje za penetracijsko testiranje rešitve.«
Google je bil sicer doslej redkobeseden glede tega, kakšno reakcijo pričakuje s strani Appla, je pa Moriconi za isti portal povedal: »Vedno pozdravljamo priložnosti za sodelovanje pri reševanju vprašanj interoperabilnosti med sistemoma ios in android.«
