Honorjev mobilnik 400 pro sodi v tisto kategorijo naprav, ki so cenovno ugodnejše od premijskih mobilnikov, hkrati pa je njihova cena dovolj visoka, da jih je skoraj žaljivo označiti za srednjekategornike. So skoraj premijci. Nekakšni izzivalci. Naprave, ki poskušajo identificirati, kaj kupci najbolj želijo in potrebujejo, ter jim to nato ponuditi v cenovno učinkovitejšem paketu. Povedano drugače – gre za telefon z visokimi ambicijami, ki pa se mora sprijazniti z nekaterimi varčevalnimi ukrepi. To se začuti že pri dizajnu.
Telefon je od zadaj videti dokaj zanimiv. Testna naprava je imela matirano stekleno hrbtišče, ki je bilo presenetljivo odporno proti mastnim prstnim odtisom. Najbolj markantna značilnost hrbtišča je vsekakor ploščad za kamero v obliki na desni bok prevrnjenega trapeza. Posrečeno, vendar je zaradi oblike mobilnik dokaj nestabilen na mizi. Ni edini, za katerega lahko to trdimo.
Spredaj pa je majhno presenečenje. Pri androidih smo že skoraj pozabili, da imajo mobilniki lahko tudi spredaj dvojno kamero. Honorjev 400 pro je tak telefon. Snovalci naprave so se na srečo zavedali, da črn izrez sredi čela zaslona ni vrlina, temveč nuja tehnoloških in cenovnih omejitev. Posledično je izrez resnično minimalen in daleč od pompoznosti tistega na iphonih. Izrez pri 400 pro opaziš. Vendar te ne moti pretirano, ko gledaš video ali druge vsebine.
Dober zaslon in velika baterija
Do sem pravzaprav ni bilo govora o kakšnem zategovanju pasu. No, potem telefon primeš v roko. Robovi hrbtišča in zaslona so rahlo ukrivljeni. Gre za obliko, ki je že nekoliko iz mode. Danes »morajo« biti vsi mobilniki povsem ploščati. Sam sem še vedno dokaj naklonjen zaobljenim robovom. Takšne naprave mi v dlani delujejo nekako topleje in vsekakor udobnejše. Honorjev 400 pro pa ima problem, ki se večkrat pojavi pri cenejših napravah z ukrivljenimi robovi – hrbtišče in zaslon se ne zlijeta z ohišjem. Posledično stvar deluje sestavljeno kot nekakšen sendvič, kar ni najbolj premijski občutek. Ob tem telefon tudi kar veselo drsi v dlani. Vendar ga je udobno držati.
Zaslon AMOLED je vsekakor med prednostmi telefona. Je živahen in svetel. Njegova diagonala je 17 centimetrov (6,7 palca). Ločljivost je solidnih 2800 krat 1280 točk z gostoto 460 pik na palec (ppi). Ima dinamično osveževanje slike do 120 hercev (Hz), podporo za HDR vivid, najvišjo svetilnost pa dosega pri vrednosti 5000 kandel. Med zaščitnimi znaki Honorjevih zaslonov je tudi manjša obremenitev oči po zaslugi povišane, 3840-herčne frekvence zatemnitve, kar pomeni manj utripanja pri nižji osvetljenosti zaslona.
Pohvalna je tudi velika baterija z zmogljivostjo 5300 miliamperskih ur (mAh), kar bo ob povprečni uporabi brez večjih težav zadostovalo za ves dan. Tudi ko se med intenzivnejšo uporabo naprava nevarno bliža nizkim odstotkom baterije, stvar ponuja prepričljivo 100-vatno (W) žično polnjenje. V kakšnih 15 minutah lahko računate na 51-odstotno napolnjenost naprave. V slabih 40 minutah je telefon poln. Tako močan polnilnik pa je treba seveda dokupiti, če ga še nimate doma. Brezžično polnjenje poteka z močjo 50 vatov. Delovnega spomina je 12 GB, prostora za shranjevanje pa 512 GB. Vse to je zelo dobro.
Novo varčevanje najdemo pri procesorju. Ta je lanski premijski model snapdragon 8 gen 3. Gre za dokaj posrečeno izbiro. Telefon sicer ne ponuja najnaprednejših zmogljivosti za androide, po drugi strani pa bi težko rekel, da so v enem letu nastale velike potrebe po še močnejšem procesorju. Tudi v praksi Honorjev 400 pro deluje izredno gladko in tekoče.
Dobra fotografija in triki umetne inteligence
Telefon med adute šteje tudi svoj sklop kamer. Ob glavni kameri z ločljivostjo 200 milijonov pik (MP) najdemo še 50-MP teleobjektiv in 12-MP ultraširokokotno kamero. Sprednja kamera ima medtem ločljivost 50 MP. Gre za dokaj lepe številke. Tudi v praksi je kakovost fotografij na visoki ravni. Zlasti prepriča glavna kamera.
Posrečena je tudi odločitev za večjo ločljivost teleobjektiva, čeprav ima ta le 3-kratno optično povečavo. V tem obsegu povečave so fotografije dobre. Ko bolj ambiciozno povečavo nastavimo nad 30-kratno, se oglasi umetna inteligenca in pomaga pri slikanju bolj oddaljenih predmetov. Bo pa umetna inteligenca pri tem popačila obraze ali predmete z veliko podrobnostmi. Ultraširokokotna kamera je v redu, ni pa razlog, zaradi katerega bi se nekdo odločil za 400 pro. Enako velja za prednjo kamero z ločljivostjo 50 MP, ki je prav tako solidna.
Honor je močno izpostavljal tudi funkcije umetne inteligence pri 400 pro. Zlasti so pri podjetju ponosni, da so kot prvi omogočili preobrazbo navadne fotografije v video z naravnim gibanjem ljudi na fotografiji. Stvar včasih deluje srhljivo dobro.
Na papirju veliko obeta tudi možnost izboljšanja kakovosti oziroma ločljivosti fotografije, a je učinek minimalen. V nekaterih primerih je bila izboljšana fotografija dejansko slabša, z manj podrobnostmi, a z bolj poudarjenimi barvami. Obstajajo pa tudi zimzelene funkcije, kot sta pametno obrezovanje oziroma izrezovanje fotografij ter iskanje z obkrožanjem. Na voljo je tudi sistem za prepoznavanje ponarejenih obrazov med videoklici, kar naj bi uporabniku pomagalo pri obrambi proti spletnim prevaram. So pa pri podjetju jasni, da stvar ni 100-odstotno zanesljiva.
Honor 400 pro je simpatičen telefon z veliko zalogo zanimivih funkcij. Zanj želijo 799 evrov, ampak sam bi k temu dodal še nekaj evrov za ovitek. Da pozabite, da v rokah držite sendvič.
