Skype ni bil prvi ponudnik telefonskih klicev in videoklicev prek spleta, je pa prvi ponudil dobro izkušnjo in storitev množično spopulariziral. Razvila sta ga Estonca Priit Kasesalu in Jaan Tallinn, finančno pa sta projekt podprla švedski podjetnik Niklas Zennström in danski podjetnik Janus Friis. Prvega kupca je podjetje našlo že leta 2006, ko je Ebay za Skype odštel 2,6 milijarde dolarjev. Zennström in Friis sta skupaj z drugimi vlagatelji Skype leta 2009 ponovno odkupila za 1,9 milijarde dolarjev, leta 2011 pa sta ga za 8,5 milijarde dolarjev prodala Microsoftu.
Skype je pod Microsoftovo taktirko zamenjal funkcijo windows live messenger, močno pa so ga integrirali tudi v svojo ponudbo profesionalnih oziroma poslovnih storitev. Istega leta, kot je Microsoft prevzel Skype, je Eric Yuan zagnal svojo platformo za videoklice zoom, a je dolgo ostala praktično anonimna, medtem ko se je skype med letoma 2011 in 2013 lahko pohvalil celo z okoli 300 milijoni aktivnih mesečnih uporabnikov. To je več od twitterja v istem obdobju.
Niso razumeli, kaj je skype
Je pa Microsoft spal na lovorikah. Skypa ni integriral z vsemi svojimi storitvami, njegovo tehnologijo so kanibalizirali in uporabili v drugih storitvah, kot je teams, ki so skypu neposredno konkurirale. Hkrati je bila aplikacija dokaj vsiljiva in nadležna, saj se je ob vsakem zagonu računalnika dolgo nalagala. Zaradi tega je šla mnogim na živce. Tudi sam sem skype pridno odmestil vsakič, ko sem opravil klic, in ga ob naslednji priložnosti ponovno namestil. Je bilo manj nadležno.
Mačehovski odnos do Skypa se je kazal tudi v ozadju. Nakup podjetja je bila zamisel tedanjega Microsoftovega prvega moža Steva Ballmerja, ki je po petih letih zaprl pisarno v Stockholmu. Prav tako ni razumel, kaj skype pravzaprav je. Namesto da bi se Microsoft osredotočil na tehnološko nadgradnjo tistega, kar je skype že bil in s čimer je sploh pritegnil uporabnike, so ga želeli preleviti v nekakšno družbeno omrežje in pogrnili.
Da je skypove zgodbe konec, je pokazala korona. Namesto da bi se izolirani ljudje pogovarjali prek storitve, ki je imela 15 let tradicije, so uporabniki čez noč pograbili zoom in njegovo veliko naprednejšo in preprostejšo uporabniško izkušnjo. Ko je Microsoft pred tedni napovedal, da bo skype maja letos ugasnil, ni bil nihče presenečen.
Microsoft je potopil tudi Nokio
Skype pa je le najnovejše evropsko podjetje, ki je propadlo v sodelovanju z Microsoftom. Najslavnejši primer je gotovo Nokia. Ta je bila pred prihodom iphona z naskokom najpomembnejši proizvajalec mobilnih telefonov na svetu. Na vrhuncu je nadzirala okoli 40 odstotkov trga. Razvijala je tudi svoj operacijski sistem in spletno trgovino z aplikacijami, še preden je Steve Jobs predstavil Applov appstore. Nokia je imela leta 2004 tudi že svoj prvi telefon z zaslonom na dotik, tri leta pred prvim iphonom. Je pa bila Jobsova marketinška žilica skupaj z ogromnimi finančnimi vložki v popularizacijo iphona hud udarec za Nokio.
Nokia je v prvih letih iphona še vedno delala odlične telefone, leta 2010 pa jim je že začela teči voda v grlo. Podjetje je spoznalo, da njihov operacijski sistem symbian ni več konkurenčen na trgu, ki ga nadzorujeta Applov ios in Googlov android, zaradi zamujenih priložnosti pa so iskali tudi zunanje vodstvo. Na položaj izvršnega direktorja so imenovali dotedanjega microsoftovca Stephena Elopa. Ta je leta 2011 predstavil svojo vizijo nadaljnjega razvoja Nokie, zgodbo pa poimenoval »Goreča platforma«. Na začudenje tehnoloških izvedencev se Elop tedaj ni odločil v strojno odlične telefone vgraditi androida, temveč se je odločil iztegniti roko s svojimi prijatelji pri Microsoftu ter jim pomagati najti prostor za nepreverjen in nepriljubljen operacijski sistem za telefone. Če bi izbrali androida, bi bila Nokia morda še danes veliko ime mobilne industrije, sodelovanje z Microsoftom pa ni obrodilo sadov. Leta 2014 je bila Nokia v tako hudih težavah, da je njihovo mobilno divizijo prevzel Microsoft. Dve leti kasneje pa je tudi Microsoft ugasnil proizvodnjo telefonov. Evropejci smo od tedaj marginalni igralci na področju potrošniške zabavne elektronike.
