Nevtrine včasih imenujejo »delci duhov«. Skoraj nimajo mase, nimajo električnega naboja in skoraj nikoli ne sodelujejo z drugimi delci. Vsako sekundo jih skozi vaše telo preleti na bilijone, ne da bi pustili kakršno koli sled. Ujeti že enega samega zahteva detektor izjemnih razsežnosti – prav takšnega, kakršnega gradijo raziskovalci pri projektu KM3NeT, piše Radio France Internationale.
»To so povsem drugačni teleskopi kot siceršnji,« je pojasnil Paschal Coyle, predstavnik projekta KM3NeT in raziskovalni direktor Centra za fiziko delcev v Marseillu. »Običajni teleskopi gledajo v nebo in zbirajo svetlobo. Naši teleskopi gledajo navzdol skozi Zemljo, da bi zaznali nevtrine. Iz Sredozemlja imamo pravzaprav najboljši pogled na nebo nad Avstralijo – viden skozi sam planet.«
Vsak teleskop je pravzaprav mreža, sestavljena iz dolgih vrvi, na katerih visijo stotine steklenih krogel. V njih so izjemno občutljivi fotodetektorji, ki lahko zaznajo še najmanjši blisk svetlobe.
»Ko nevtrino končno trči v snov, ustvari nabit delec, ki v vodi odda kratek moder blisk,« je povedal Coyle. »Naši detektorji so dovolj občutljivi, da ta blisk ujamejo.«
V začetku letošnjega leta je detektor ARCA pri poskusih zaznal energijsko najbolj nabit nevtrino doslej – kar kaže, kako močno orodje lahko postane ta nova tehnologija. Z zemljevidom izvora teh skrivnostnih delcev znanstveniki upajo, da bodo odkrili izvore kozmičnih žarkov in pridobili nove vpoglede v nekatere najbolj energijsko intenzivne procese v vesolju.
Za zdaj so teleskopi še v gradnji, vendar je njihov potencial ogromen. S poslušanjem šepetov svetlobe globoko pod morjem bi lahko znanstveniki kmalu razkrili skrivnosti, zapisane po vsem vesolju – ki jih na Zemljo prinašajo delci, ki skoraj nikoli ne pustijo sledi.
