Da se množice neumornih ustvarjalcev video vsebin na youtubu preživljajo z oglasnim denarjem, verjetno ni skrivnost. Nekateri objavljajo vsebine, ki so izrecno sponzorirane. Drugi stavijo zgolj na število klikov na video in Googlovo oglaševalsko mrežo. Nekateri zajemajo iz obeh vodnjakov. Koliko prinese sponzorirana objava, je zelo izmuzljiv podatek. Nekoliko bolj jasno je, koliko klikov bi morali nabrati, če bi želeli z objavami doseči povprečno slovensko bruto plačo. Ta je oktobra 2024 sicer znašala 2388 evrov oziroma 1514 evrov neto.
Začne se s preprosto matematično formulo. Želeni dohodek moramo deliti z vsoto denarja, prejetega za tisoč klikov, ki se ji v stroki pravi RPM oziroma »prihodek na miljo«. Ta rezultat moramo nato pomnožiti s tisoč. Pri tem moramo upoštevati še, da je RPM le 55 odstotkov vsote, ki jo oglaševalci plačajo Googlu. Slednji si namreč vzame 45-odstotni »davek«. Celotni vsoti denarja, ki ga plača oglaševalec, pravijo CPM oziroma strošek na miljo.
Postavka za CPM je na youtubu povprečno nekje od 4 do 10 evrov, a je lahko tudi nižja ali višja. Odvisno od niše. Najbolj naj bi služili ustvarjalci vsebin o služenju denarja, digitalnem marketingu in osebnih financah, medtem ko so objave potovanj, motivacijske vsebine in potegavščine dosti manj donosne. Za potrebe izračuna bodimo bolj konservativni in recimo, da CPM za naš video znaša 4 evre oziroma 2,2 evra RPM.
Da bi zbrali 2388 evrov, bi morali torej nabrati 1.085.454 ogledov na youtubu. Ni nujno, da z istim videom. Če bi objavljali čisto vsak dan v mesecu, bi za takšen doseg morali ustvariti 30 videov s po 36.000 kliki. Tudi to ni mačji kašelj. Hkrati je za izplačila postavljen pogoj, da ima naš youtube račun vsaj 1000 sledilcev, a je slednje očitno možno tudi kupiti.
V primežu lažne vabe za klike
Nizka oglasna plačila oziroma visok prag ogledov, ki jih mora ustvarjalec zbrati za neki dostojen mesečni dohodek, ima posledice za vsebine, ki jih vidimo na youtubu. Zlasti se je v zadnjih letih razpasel pojav objav, ki v naslovu in na naslovnih fotografijah nekaj obljubljajo, ko stvar začneš gledati, pa (če imaš srečo) že kmalu opaziš, da to ni to. Obstaja cela niša lažnih objav zanimivih trenutkov športnih tekem, pri katerih kmalu ugotoviš, da gledaš posnetek video igre. Kdor rad spremlja, kaj čez lužo govorijo o Luki Dončiću, je prav tako verjetno naletel na objave, ki trdijo, da je nekdo nekaj rekel, nato pa se izkaže, da ta oseba tega ni rekla. Še več, ta oseba v videu niti ne nastopa.
V zgodnjih dneh youtuba smo imeli uporabniki mehanizem za obrambo pred takšnimi objavami. Pod vsako objavo sta namreč čakala gumba za palec gor in palec dol, uporabnik pa je hitro lahko preveril, kaj je ocenjeno dobro in kaj slabo. Vzdušje na spletu je od tedaj postalo toksično, napadi na objave s sovražnim stiskanjem »palca dol« so postali zelo razširjeni. Google je na koncu preprosto ukinil prikazovanje, koliko ima neka objava palcev, obrnjenih navzdol, čeprav lahko gumb še vedno stisneš.
Vendar se Google očitno zaveda problematike ribarjenja za kliki z lažnimi vsebinami. Podjetje je minuli teden napovedalo boj proti uporabniškim računom, ki pri videih objavljajo lažne naslove in fotografije. Najbolj se bodo obregnili ob objave z lažnimi političnimi rezultati in lažnimi aktualnimi dogodki, verjetno pa se bo v mrežo ujelo še kaj. Nadzor bodo testno začeli izvajati v Indiji. Če se bo strategija izšla, jo znajo razširiti tudi drugam. Za kar jim bomo uporabniki hvaležni.
