Raziskovalci z Zvezne univerze v Riu de Janeiru in Inštituta Oswaldo Cruz so v dveh naravnih rezervatih v atlantskem gozdu v Braziliji postavili svetlobne pasti, s katerimi so zbrali 52 vrst komarjev. Ekipa je nato iz vzorca več kot 1700 osebkov izločila samice. Te namreč sesajo kri. Od teh jih je 24 vsebovalo prepoznavno DNK.
Analiza je pokazala, da so v 18 vzorcih našli človeško DNK. Naslednja največja skupina so bile ptice, medtem ko so kri dvoživk, glodavcev in psov našli le v po enem vzorcu.
Padec biotske raznovrstnosti
Ker človeška dejavnost z nekaterih območij izriva druge živali, imajo komarji manj izbire. Raziskovalci zato menijo, da s padcem biotske raznovrstnosti narašča verjetnost, da bodo komarji za svoje potrebe po krvi izbrali ljudi.
»Ker je razpoložljivih naravnih možnosti manj, so komarji prisiljeni iskati nove, alternativne vire krvi. Na koncu se pogosteje hranijo z ljudmi zaradi praktičnosti, saj smo mi najbolj razširjen gostitelj na teh območjih,« je pojasnil Sergio Machado, mikrobiolog z Zvezne univerze v Riu de Janeiru.
Znanstveniki poudarjajo, da je potrebna podrobnejša analiza, ki bi lahko vključevala tudi boljše metode za lovljenje žuželk. Svetlobne pasti namreč pogosteje privabljajo krvi željne komarje, medtem ko je tiste, ki so se pred kratkim napili, težje ujeti, saj raje počivajo.
