Razkrivanje skrivnosti nastanka Osončja s seboj prinaša vse bolj natančne vpoglede v zgodovino našega planeta – in Lune. Nedavna raziskava, objavljena te dni v reviji Nature, nakazuje, da je Luna veliko starejša, kot so znanstveniki menili doslej.
Domnevali so, da je Luna nastala pred približno 4,35 milijarde let. Nastala naj bi po trku med Zemljo in nebesnim telesom velikosti Marsa, imenovanim Theia. Trk naj bi povzročil izmet ogromnih količin materiala iz Zemlje, ki je nato oblikoval Luno, sprva prekrito z oceanom magme.
Ključ v kristalih
Ta teorija, podprta s številnimi dokazi, se je zdela trdna, dokler se znanstveniki niso posvetili podrobnejši analizi kristalov cirkona, najdenih na Luni.
Ti kristali, ki jih znanstveniki v sedanjem času uporabljajo za določanje starosti geoloških vzorcev, so ključni za razumevanje nastanka nam najbližjega nebesnega telesa. Analiza razmerja med uranom in svincem v teh kristalih kaže, da bi lahko bila Luna stara med 4,46 in 4,51 milijarde let – skoraj toliko kot Zemlja sama.
To pomeni, da se je Luna oblikovala skoraj sočasno z nastankom Zemlje, kar postavlja pod vprašaj dosedanjo teorijo o njenem nastanku 300 milijonov let kasneje.
Od kod novejše kamenine
Toda če je Luna stara do 4,51 milijarde let, kako potem razložiti starost nekaterih luninih kamnin, ki je ocenjena na 4,35 milijarde let? Odgovor bi lahko bil v orbiti Lune. Znanstveniki menijo, da je bila Luna nekoč v zelo ekscentrični, eliptični orbiti, kar je povzročilo močne gravitacijske sile. Te sile so lahko povzročile taljenje površine Lune v ocean magme, ki se je ohladil in tvoril kamnine, stare 4,35 milijarde let.
