»Zelo smo navdušeni, dolgo smo čakali na ta trenutek,« je povedala profesorica Emma Bunce z Univerze v Leicestru, ki pri projektu sodeluje že 20 let. Misija BepiColombo bo namreč postala šele druga v zgodovini, ki ji bo uspelo vesoljsko plovilo ujeti v Merkurjevo orbito.
Pot do Merkurja je bila zahtevna predvsem zaradi njegove bližine Soncu. Njegova gravitacija vesoljska plovila pospešuje, zato morajo ta velik del poti zavirati, da ne bi zgolj odletela mimo planeta. »Gre za zelo zapleteno in zahtevno misijo,« je dejala Bunceova, ki vodi raziskovalni instrument MIXS za analizo geokemične sestave Merkurjevega površja.
Kontrolorji poleta naj bi v soboto vključili potisnike in vesoljsko plovilo poslali v orbito. Za znanstvenike je 1,6 milijarde evrov vredna misija najobetavnejša priložnost doslej za razumevanje nastanka planeta tako blizu Soncu, njegovega magnetnega polja in ledu, ki se skriva v kraterjih na območjih, kamor sončna svetloba nikoli ne posije.
Dve sondi za različne naloge
Na začetek znanstvenih opazovanj bo treba sicer še malenkost počakati. V začetku decembra se bo plovilo razdelilo na dve sondi, evropsko in japonsko, ki bosta nato zavzeli različni polarni orbiti. Znanstvene operacije naj bi se začele aprila prihodnje leto. Evropska sonda MPO bo podrobno kartirala površje in njegovo sestavo ter raziskovala notranjost planeta. Zlasti njegovo nenavadno veliko jedro. Japonska sonda bo medtem merila magnetno polje in preučevala Merkurjevo eksosfero, izjemno redko plast plinov in atomov, ki obdaja planet.
Merkur je le 50 odstotkov večji od Lune, vendar ima štirikrat večjo maso, zato je eno ključnih vprašanj, zakaj je tako gost. »Pričakujemo, da bomo izvedeli ogromno, saj bomo z zmogljivejšimi instrumenti na dveh plovilih preučevali vse vidike planeta – njegovo notranjost, površje in okoliški prostor,« je povedal Geraint Jones, vodilni znanstvenik misije pri Evropski vesoljski agenciji (ESA).
Planet temperaturnih skrajnosti
Merkur je planet skrajnosti tudi zaradi temperaturnih razlik. Okoli svoje osi se zavrti v 58 zemeljskih dneh, zato lahko na posameznem delu površja dan traja približno tri mesece, temu pa sledi prav tako dolga noč. Planet je od Sonca oddaljen približno 36 milijonov milj oziroma 58 milijonov kilometrov. Podnevi se površje segreje do 450 stopinj Celzija, ponoči pa ohladi do minus 180 stopinj.
»Površje bomo preučevali s kamerami, ki pokrivajo širok razpon valovnih dolžin, analizirali bomo pline okoli planeta, zaznavali magnetno polje, z zelo občutljivimi instrumenti raziskovali njegovo notranjost in z laserjem kartirali obliko celotnega planeta,« je pojasnil Jones.
Sondi naj bi Merkur obkrožali približno tri leta. Ko jima bo zmanjkalo goriva, bosta izgubili višino in nazadnje strmoglavili na površje planeta. »Žal se ne bosta vrnili,« je dejala Bunce.