Predstavljajte si zelena morja in oceane, ki so nekoč v daljni preteklosti prekrivali naš planet. Zdi se, da se takšno stanje lahko v prihodnjih desetletjih znova ponovi. Po podatkih satelitov, ki že nekaj let zaznavajo rahle, toda opazne spremembe barve morja, gre za splošen trend: podnebne spremembe vplivajo na razporeditev ter gostoto fitoplanktona in tako povzročajo spremembo v videzu.
Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko do konca tega stoletja zaradi rasti določenih vrst fitoplanktona oceani v nekaterih predelih dobili izrazitejši zeleni odtenek. Podobno zelenkasto barvo so po raziskavah imeli pred tremi milijardami let, ko je v vodi prevladovalo raztopljeno železo; barva pa je bila takšna tudi zaradi najstarejših organizmov, kot so modrozelene cepljivke oziroma cianobakterije.
Železo v vodi
Po ugotovitvah raziskovalne skupine z univerze v Nagoji, katerih izsledke so nedavno povzeli v reviji Popular Mechanics, so cianobakterije ob razcvetu močno prispevale k spremembi kemične zgradbe morja. Z oddajanjem kisika so povzročile, da se je železo iz vode vezalo in počasi izločalo na morsko dno. Te spremembe so znižale koncentracijo raztopljenega železa do te mere, da je morje sčasoma pridobilo svojo značilno modro barvo. To se je zgodilo pred približno 600 milijoni leti.
Sodobni oceanografi in podnebni strokovnjaki danes opozarjajo, da podnebne spremembe vplivajo na morsko klimo veliko hitreje, kot se je to dogajalo v geološki zgodovini. V znanstveni reviji Nature Communications je skupina z MIT objavila študijo, ki napoveduje, da bi se lahko do leta 2100 barvni videz več kot polovice svetovnih morij spremenil. Segrevanje namreč zvišuje temperaturo morske vode in na določenih zemljepisnih širinah spodbuja rast fitoplanktona.
Biološka raznovrstnost
Na območjih, kjer se bo razmnoževal hitreje, pričakujejo močnejši zeleni odtenek morja. Še posebej izrazita naj bi bila sprememba v tropskih in polarnih vodah, kjer toplejša voda in spreminjajoči se vzorci morskih tokov ustvarjajo ugodne pogoje za rast določenih vrst morskih mikroalg. V subtropskih predelih, kjer se zaradi višjih temperatur in manj hranil fitoplankton lahko celo zmanjšuje, pa naj bi se krepila modra barva morja, znak upada biološke raznovrstnosti.
Ključno vlogo pri spremljanju teh sprememb imajo sateliti, ki merijo svetlobo, odbito od površine morij in oceanov. Že najmanjše razlike v odtenku pomenijo pomemben znak bioloških procesov. Ena najnovejših študij iz leta 2023, ki je analizirala satelitske posnetke zadnjih dveh desetletij, je pokazala, da se je odtenek v tem času spremenil na približno 56 odstotkih svetovnih morij. Po mnenju znanstvenikov je barva zanesljiv pokazatelj sprememb v morskem ekosistemu, saj neposredno odraža prisotnost in vrsto fitoplanktona. Pri tem jih skrbi hitrost teh sprememb, ki se v primerjavi z geološko preteklostjo odvijajo s silovito naglico.
