Švedski znanstvenik Karl Linne, ki je vse življenje posvetil popisovanju živih bitij svojega časa (umrl je leta 1778), je klasificiral okoli 12.000 vrst. Samo leta 2017 jih je bilo opisanih kar 17.044. Podobne številke znanost dosega že vsaj desetletje. V nasprotju z dolgo razširjenim prepričanjem se tempo odkrivanja novih vrst ne upočasnjuje, temveč se v skoraj vseh taksonomskih skupinah celo pospešuje. Po študiji, objavljeni v reviji Science Advances, je na Zemlji še približno toliko neodkritih vrst, kot jih že poznamo, piše španski El pais.
»Ocenjujemo, da je bilo med letoma 2000 in 2020 vsako leto opisanih povprečno 27 novih vrst sesalcev, 336 žarkoplavutaric (glavna skupina rib), 16 morskih psov in skatov, 133 dvoživk, 129 kuščarjev in kač ter štiri vrste ptic,« v elektronskem sporočilu pojasnjuje John Wiens, biolog z Univerze v Arizoni in glavni avtor študije. In to samo v živalskem kraljestvu. Skupaj s sodelavci je analiziral glavne taksonomske baze podatkov, predvsem Catalogue of Life, ki velja za temeljno referenco v biologiji.
Raziskava je pokazala, da je bil najvišji tempo opisovanja vrst dosežen v začetku 20. stoletja, z vrhom leta 1912. Nato je izbruhnila prva svetovna vojna, znanost pa se je preusmerila k drugim prioritetam. Podoben padec je sledil med drugo svetovno vojno. Po njej se je tempo postopoma obnovil in leta 2008 presegel raven iz leta 1912. Od takrat se še pospešuje in od leta 2015 v povprečju dosega okoli 16.000 novih vrst na leto.
Med živalmi se je število novih vrst ptic v zadnjih desetletjih zmanjšalo, medtem ko se je povečalo pri dvoživkah, kuščarjih in kačah. Pri sesalcih, ribah in morskih psih ostaja razmeroma stabilno. Večino novih vrst danes predstavljajo členonožci, približno 10.000 od 16.000 na leto – zlasti žuželke, ki same predstavljajo okoli 6000 novih vrst na leto. To je pričakovano, saj so žuželke že sicer najštevilnejša skupina živali.
Zanimiv trend je tudi ta, da so novoopisane vrste vse manjše. Ko je neka skupina organizmov dobro raziskana, so nove najdbe praviloma drobne. Odkritje nove vrste slona je zato malo verjetno. »A obstajajo izjeme,« opozarja Wiens. Leta 2021 so ob obali Floride odkrili novo vrsto kita, dolgo skoraj 13 metrov.
Gre za riceovega kita, ki so ga prej uvrščali med brydove kite. Šele podrobne morfološke in genetske analize so pokazale, da gre za samostojno vrsto. Takoj po opisu je bil uvrščen na rdeči seznam Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN) kot kritično ogrožen. Na svetu jih živi le še okoli sto. To je najbolj skrb zbujajoč vzorec, ki ga razkriva študija: večina novih živalskih in rastlinskih vrst je že ob odkritju ogroženih.
Številni znanstveniki govorijo o šestem množičnem izumrtju. Wiens je previdnejši: »Spopadamo se z globoko krizo biotske raznovrstnosti. V zadnjih 500 letih je izumrlo na stotine vrst, v prihodnjih desetletjih pa bi jih lahko zaradi podnebnih sprememb izginilo še na tisoče.« Ob tem dodaja, da je tempo opisovanja novih vrst trenutno približno tisočkrat hitrejši od tempa izumiranja znanih vrst.
