Ste vedeli, da je pred leti obstajala možnost, da bo facebook prenehal delovati v EU? Vsaj v neokrnjeni obliki. Avstrijskemu aktivistu Maxu Schremsu je namreč leta 2020 na sodišču Evropske unije uspelo razveljaviti pravni okvir za deljenje uporabniških podatkov med EU in ZDA. Facebook je kakšno leto po razsodbi začel obsežno medijsko kampanjo za vzpostavitev novega okvira, ob tem pa svaril, da bi njegova odsotnost do leta 2030 lahko pomenila izgubo 1,3 bilijona evrov gospodarske rasti v EU. Maja 2023 je irski regulator Meto oglobil za 1,2 milijarde evrov zaradi neprimernega prenosa evropskih podatkov v ZDA, podjetju pa naložil, da v petih mesecih preneha evropske podatke shranjevati na ameriških strežnikih. Nekaj podobnega so pred leti Američani zahtevali od tiktoka. Zaplet se je razrešil tako, da sta predsednik ZDA Joe Biden in predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen dva meseca kasneje podpisala nov sporazum o deljenju podatkov med ZDA in EU.
Ob tem se je v zadnjih letih v EU zvrstilo tudi več peticij za prepoved posameznih družbenih omrežij. V zadnjem času je na udaru zlasti Muskov X, ki mu očitajo škodovanje demokraciji in širjenje družbenega razdora. Med ostrimi kritiki je španski premier Pedro Sanchez, ki je med letošnjim Davosom pozval k večji regulaciji družbenih omrežij. Vključno z ukinitvijo anonimnosti uporabnikov in bolj transparentnim vpogledom v delovanje njihovih algoritmov. Evropska komisija je januarja letos od X zahtevala dokumente o algoritmu in promociji določenih vsebin.
Z družbenimi omrežji so povezane tudi odločitve številnih držav EU, ki so že sprejele ali zasnovale zakonodajo o omejitvi ali prepovedi uporabe mobilnikov in drugih zaslonov v vrtcih in šolah. Podpise za prepoved telefonov v šolah in vrtcih pa do 30. marca v Sloveniji sprejema ekipa Odklopi.net. Ker evropska komisija tradicionalno stavi zlasti na regulacijo, verjetnost, da bi neposredno prepovedala delovanje družbenih omrežij, ni velika. Pa vendar. Kako bi bila naša življenja slabša in težja, če teh omrežij jutri preprosto ne bi bilo?
Facebook se danes uporablja pretežno zaradi mišičnega spomina. Imamo pet minut časa, se igramo na telefonu in – preden se zavemo, podrsavamo po časovnici. Ko se naposled zavemo, omrežje zapustimo, nato pa se ujamemo, da smo zopet odprli aplikacijo, ki smo jo ravno zaprli.
Facebook je bil nekoč čudovito omrežje. Časovnica je bila živa in polna objav dejanskih prijateljev. Nato je časovnico prevzel algoritem, začel skrivati objave prijateljev, namesto njih pa prikazovati plačane vsebine ter vsebine, ki so načrtno izbrane, da izzovejo čustveno reakcijo. Najpogosteje negativno.
Da ima takšno ciljano oglaševanje lahko dolgoročne posledice, je pokazalo podjetje Cambridge Analytica. Slednje je brez privoljenja uporabnikov zbiralo njihove podatke in jih nato izkoristilo za ciljano kampanjo laži zagovornikov brexita. S pomočjo teh precizno ciljanih lažnih obljub in zavajanj so zagovorniki brexita leta 2016 presenetili praktično vse javnomnenjske ankete in zmagali na referendumu. Od tedaj se facebook bolj ali manj neuspešno bori proti širjenju takšnih in drugačnih dezinformacij. Edini dokaj funkcionalni deli omrežja so danes zaprte skupine, v katerih je vpliv algoritma manjši.
Twitter/X
Podobno velja za twitter. Tudi to je bila nekoč izredno zanimiva platforma. Bila je neprecenljivega pomena za sporočanje tistih, ki so bili sicer brez glasu. Denimo disidenti v totalitarnih režimih in zatirani vseh vrst. Hkrati je uporabnik prek platforme lahko neposredno komuniciral s svetovnimi politiki in megazvezdniki, brez posredovanja tiskovnih predstavnikov, odvetnikov in vseh drugih služb, ki skrbijo za javno podobo nekoga. Danes je tega vse manj.
Propad se je začel z vzponom prepričanja, da sta ogorčenje in užaljenost najbolj nezaželeni človeški čustvi, ki ju je treba v celoti preprečiti. Vse tiste, ki ju povzročajo, pa z množičnimi napadi na omrežju in z javnim pritiskom v kali zatreti ter ogroziti njihovo finančno eksistenco. Prvi so se s twitterja začeli poslavljati zvezdniki. Kdor se ni, je najel ekipo, ki je prevzela vodenje vse bolj dolgočasnega računa. Omrežje je postalo predvsem prostor, kamor si se šel prepirat. Nato je omrežje kupil Elon Musk. Obljubil je konec »tiranije« užaljenih in ponovno zmago svobode govora, a je v resnici omrežje spremenil v propagandni stroj, ki s pomočjo algoritma uporabnikom vsiljuje objave ljudi, ki jim ne sledijo, z vsebinami, ki promovirajo Muskovo agendo. Ta je samo v zadnjem mesecu obsegala podporo skrajno desnih evropskih strank, zagovarjanje etničnega čiščenja v Gazi ter revizijo zgodovine, da je Ukrajina začela rusko invazijo na Ukrajino.
Na omrežju je sicer še vedno dosti koristnega in zanimivega, se je pa do teh vsebin treba dokopati z iskanjem. Na časovnici se običajno ne prikažejo. To postavlja pod vprašaj, komu oziroma čemu pravzaprav služi algoritem. Uporabniku gotovo ne.
Instagram je bil že od samega začetka pretežno nekoristna aplikacija. Tja si objavil fotografije, s katerimi si ustvarjal lažno podobo kakovosti svojega življenja. Bila pa je to tudi platforma, ki je najbolj prispevala k vzponu vplivništva. Gre za fenomen, ki pod pretvezo ustvarjanja pristnih vsebin v resnici zgolj širi plačano propagando. Najpogosteje gre za prikrito oglaševanje znamk in izdelkov. Stvar je prišla tako daleč, da je tudi onkraj instagrama skoraj nemogoče verjeti objavam o nekem izdelku, ker nikdar zares ne veš, ali gre za prikrito reklamo oziroma plačan napad na konkurenco.
Vplivništvo se je tako zakoreninilo v način poslovanja služb za stike z javnostjo, da se vse bolj pogumno obračajo na novinarje z nespodobnimi željami. Od tega, kakšen format objav želijo, do tega, na kaj naj se novinar v prispevku osredotoči in še kaj. Ob tem instagram, ki je rodil to vrsto javnega komuniciranja, dokazano povzroča še cel kup težav s samopodobo pri deklicah in še kaj. Kakšne so že njegove koristi?
Tiktok
Tiktok je v nasprotju z naštetimi kitajski, a nič manj problematičen. Zaradi množične obljudenosti z vplivneži si deli poteze z instagramom. Primer nedavnih romunskih predsedniških volitev pa je pokazal, da je tudi odlično orodje politične propagande po vzoru facebooka in omrežja X. Obveščevalci so namreč ugotovili, da so ruski akterji prek tiktoka močno dvignili pojavnost pred tem povsem neznanega skrajno desnega teoretika zarote in proruskega romunskega kandidata za predsednika Călina Georgescuja. Čeprav je bil pred lanskimi novembrskimi volitvami obskurna politična figura, znana zgolj v zelo nišnih krogih romunskega političnega telesa, je na volitvah s pomočjo ruske kampanje na tiktoku zbral 25 odstotkov glasov. Romunsko ustavno sodišče je zaradi močnega suma zunanjega in sovražnega političnega vplivanja na razplet volitev v skladu z romunsko zakonodajo razveljavilo volitve.
Kaj so Rimljani naredili za nas?
Britanska igralska zasedba Monty Python je v filmu Brianovo življenje iz leta 1979 uprizorila zabaven skeč. Skupina judovskih upornikov na tajnem posvetu razpravlja o uporu zoper Rimljane, glavni govorec pa navzoče vpraša: Kaj so Rimljani kdaj naredili za nas? Občinstvo nepričakovano začne naštevati vse rimske infrastrukturne dosežke za dobrobit civilnega prebivalstva. Govorec se z naštetim strinja, a vseeno še enkrat vpraša: Kaj pa so poleg tega naredili konkretno za nas? Skeč se sicer norčuje iz antikolonializma, kakšnih 46 let kasneje pa si lahko svetovno prebivalstvo z vse manj slabo vestjo postavi vprašanje: Kaj so družbena omrežja storila za nas?
