Redka nebesna geometrija postavlja največji planet našega osončja v središče pozornosti. Za opazovanje spektakla, ki je pred štirimi stoletji spremenil naše razumevanje vesolja, pa v januarju ne potrebujete teleskopa, pač pa le jasen pogled proti vzhodu.

V hladnih in jasnih nočeh letošnjega januarja se na nebesnem svodu odvija veličastna drama. Medtem ko večina zvezd miglja zaradi atmosferskih motenj, ena svetlobna točka ostaja mirna, prodorna in neizprosno svetla. Ne gre za letalo, niti za zvezdo, temveč za Jupiter, plinskega velikana, ki je v teh dneh prevzel nesporno prevlado na nočnem nebu.

Za astronome in priložnostne opazovalce januar 2026 ponuja redek spektakel. Zaradi pojava, znanega kot opozicija, se je planetarna dinamika poravnala v skoraj popolno linijo: Sonce, Zemlja in Jupiter. Ta kozmična konfiguracija, ki bo dosegla vrhunec jutri, 10. januarja, pomeni, da je Jupiter v celoti osvetljen od Sonca in hkrati najbližje našemu planetu v svojem letnem ciklu.

Prehitevalna pot

Da bi razumeli, zakaj je Jupiter ta mesec tako izjemen, si je treba osončje predstavljati kot velikansko dirkališče. Zemlja, ki potuje po notranji in hitrejši stezi, enkrat na leto prehiti počasnejši Jupiter. Trenutek, ko smo neposredno med njim in Soncem, imenujemo opozicija.

Letos je ta dogodek še posebej spektakularen. Danes se bo Jupiter Zemlji približal na razdaljo vsega 633 milijonov kilometrov. Čeprav se to sliši kot nepredstavljiva praznina, je v merilu osončja to sosedska bližina. Svetloba, ki se odbija od Jupitrovih turbulentnih oblakov, potrebuje le približno 35 minut, da doseže naše oči.

Tisto, kar opazovanje Jupitra dviguje nad običajno zrenje v zvezde, je njegova zgodovinska teža. Ko usmerite navaden daljnogled proti tej svetli točki, ne boste videli le planeta. Ob njem boste opazili do štiri drobne pike, nanizane v ravni vrsti kot biseri na vrvici.

Rezultat te bližine je bleščeč sijaj, kar pomeni, da bo svetlejši od najsvetlejše zvezde na nebu — Sirija. Prevlada Jupitra je tako očitna, da je viden celo iz močno osvetljenih mestnih središč, kjer svetlobno onesnaženje običajno izbriše večino nebesnih teles.

Balet v ozvezdju

Če v teh večerih pogledate proti vzhodu, boste veliki planet našli zasidranega v ozvezdju Dvojčkov (Gemini), kjer tvori navidezni trikotnik z zvezdama Kastor in Poluks. Toda medtem ko sta ti dve zvezdi oddaljeni svetlobna leta in njuna svetloba nastaja z jedrskim zlivanjem, je Jupiter hladno zrcalo. Njegova izjemna svetlost je posledica velikosti – premer planeta je kar enajstkrat večji od Zemljinega – in visoke odbojnosti njegovih oblakov, sestavljenih iz kristalov amonijaka.

Tisto, kar opazovanje Jupitra dviguje nad običajno zrenje v zvezde, pa je njegova zgodovinska teža. Ko usmerite navaden daljnogled (zadostuje že 7 x 50 ali 10 x 50) proti tej svetli točki, ne boste videli le planeta. Ob njem boste opazili do štiri drobne pike, nanizane v ravni vrsti kot biseri na vrvici.

Planeti našega osončja / Foto: Istock

Planeti našega osončja / Foto: Istock

To so Io, Evropa, Ganimed in Kalisto – Galilejeve lune. Ko jih je leta 1610 prvič skozi svoj primitivni teleskop opazoval Galileo Galilej, je spoznanje, da ta telesa krožijo okoli Jupitra, in ne okoli Zemlje, zadalo smrtonosni udarec geocentričnemu pogledu na svet. Danes lahko vsakdo z daljnogledom na domačem dvorišču podoživi ta trenutek znanstvene revolucije.

Laboratorij nebesne mehanike

Za tiste, ki imajo dostop do manjšega teleskopa, Jupiter v januarju razkriva še več podrobnosti. Njegova atmosfera ni statična, pač pa je brbotajoč kotel neviht. V teleskopu so jasno vidni temni pasovi in svetle cone, ki tečejo vzporedno z ekvatorjem. Z boljšo opremo in mirnim ozračjem se lahko razkrije celo Velika rdeča pega, anticiklonska nevihta, ki je večja od našega celotnega planeta in divja že stoletja.

Medtem ko z občudovanjem zremo v nebo, se moramo zavedati še, da Jupiter ostaja predmet intenzivnih znanstvenih raziskav. Nasina sonda Juno, ki je v orbiti plinskega velikana od leta 2016, nenehno pošilja podatke o njegovi notranji strukturi in magnetnem polju, ki je najmočnejše v osončju.

Hkrati je na poti proti Jupitru misija Evropske vesoljske agencije, JUICE (Jupiter Icy Moons Explorer), katere cilj je raziskati prav tiste lune, ki jih lahko te dni vidite z daljnogledom. Znanstveniki verjamejo, da se pod ledenim površjem Evrope in Ganimeda skrivajo oceani tekoče vode, v katerih bi potencialno lahko bili pogoji za življenje.

Priporočamo