Znanstveniki so v študiji, ki temelji na posnetkih možganov skoraj 4000 ljudi, starih od enega leta do 90 let, analizirali nevronske povezave in njihov razvoj. Identificirali so pet splošnih faz, ki jih delijo štiri ključne »prelomnice«: prva se zgodi pri starosti devet let, naslednje pa pri 32, 66 in 83 letih.
»Če se ozremo nazaj, se nam lahko zdi, da so naša življenja zaznamovala različna obdobja. Izkaže se, da gredo skozi ta obdobja tudi možgani,« je dejal profesor Duncan Astle, raziskovalec nevroinformatike na Univerzi v Cambridgeu in soavtor študije. »Razumevanje, da se možgani ne razvijajo enakomerno, ampak po fazah, nam bo pomagalo ugotoviti, kdaj in kako so dovzetni za morebitne motnje.«
Znanstveniki so faze možganov določili z uporabo 12 različnih meritev, vključno z učinkovitostjo povezav, stopnjo razdeljenosti povezav in tem, ali se možgani močno opirajo na centralna vozlišča ali pa je omrežje bolj razpršeno.
Otroštvo in adolescenca
Že v zgodnjem otroštvu možgane opredeli »konsolidacija omrežja«: število sinaps v možganih dojenčka se skrči, pri čemer preživijo tiste, ki so aktivnejše.
Študija je pokazala, da se v tem obdobju učinkovitost povezav v možganih zmanjša. Medtem pa sivo in belo tkivo hitro rasteta, zato se razdalja med njima poveča, oblikovanje značilnih vijug pa stabilizira.
V drugem »obdobju« možganov, v adolescenci, se prostornina belega tkiva še povečuje, organizacija komunikacijskih omrežij v možganih pa se s tem izpopolnjuje. To obdobje opredeljuje vztrajno naraščajoča učinkovitost povezav po celotnih možganih, kar je povezano z izboljšano kognitivno zmogljivostjo.
Stabilizacija možganov in nato zmanjšanje povezljivosti
Okoli 32. leta starosti je opazen najmočnejši splošni premik v razvojni poti. Življenjski dogodki, kot je starševstvo, lahko igrajo vlogo pri nekaterih spremembah, čeprav v raziskavi tega niso izrecno preverjali. »Vemo, da se možgani žensk, ki rodijo, spremenijo,« je dejala Alexa Mousley, vodilna avtorica raziskave. »Razumno je domnevati, da bi lahko obstajala povezava med temi mejniki in tem, kar se dogaja v možganih.«
Od 32. leta starosti dalje se zdi, da se možganska arhitektura stabilizira v primerjavi s prejšnjimi fazami, kar ustreza »platoju v inteligenci in osebnosti«, o katerem pričajo tudi druge študije.
Za zadnji dve prelomnici pa je značilno zmanjšanje povezav v možganih. Domnevajo, da je to posledica staranja in s tem degeneracije belega tkiva.
